Po več deset letih so se volkovi ponovno vrnili na območje Pohorja. Njihova prisotnost je pomemben pokazatelj zdrave narave, hkrati pa sobivanje z njimi predstavlja izziv, ki zahteva znanje, razumevanje in premišljene ukrepe.
Kaj vemo o volkovih, kakšni miti krožijo o njih in kakšna je njihova resnična narava? Več informacij so za naše medije strnili na Zavodu za gozdove.
Kaj (trenutno) vemo o volkovih na Pohorju?
Po zbranih podatkih opažanj na terenu (na podlagi ostankov plenjenja, fotopasti, opažanja ljudi …) se je v zadnjih dveh letih (2024 in 2025) na Pohorju oblikoval trop, ki šteje 7 odraslih osebkov: mama in oče, njuni predlanski mladiči in letošnji mladiči.
Živali so v letu 2025 opazili »tudi posamezni obiskovalci« Pohorja, kot so gozdni delavci, poklicni lovci, gobarji in naključni sprehajalci.
Volkove so v glavnem opazili na ovršnem delu Pohorja, znotraj meja lovišča s posebnim namenom (LNP) Pohorje. Posamezna, redka opažanja pa so tudi v nižje ležečih predelih, zlasti v loviščih na severni strani Pohorja: Ruše, Puščava, Podvelka in Janžev vrh.
Iz analize DNK preko zbranih vzorcev urina, iztrebkov in sline je potrjeno, da so volkovi na Pohorju potomci volkov iz Dinaridov.
S Pohorja se bo volk širil naprej
Pohorje je po vseh značilnostih primerno za obstoj in normalno funkcioniranje 1-2 tropa. V prihodnosti lahko pričakujemo širitev volkov tudi na sosednja gozdnata območja.
V prihodnosti lahko prihaja tudi do plenjenja pašnih živali, zato na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) dajejo izreden poudarek na možnih preventivnih ukrepih pred napadi volkov. V okviru OE ZGS lahko v primeru škodnega primera rejci zaprosijo za dodelitev zaščitnih sredstev (visokih elektromrež), ki jih 80% financira MNVP.
Ob morebitnem napadu na pašne živali je treba takoj obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Pooblaščenec ZGS opravi terenski ogled, ugotovi vsa dejstva in izpelje postopek cenitve škode.
Doslej en napad na drobnico
V letu 2025 so na širšem območju Pohorja obravnavali en primer napada volkov na drobnico – in sicer v lovišču Bukovje – Otiški vrh. Po analizi DNK je bilo potrjeno, da je šlo za enega volka, po vsej verjetnosti t. i. dispergerja; to je mladega volka, ki je zapustil svoj rodni trop in se odpravil iskat novo območje za življenje.
Po vsej Sloveniji je okoli 135 volkov
Na Zavodu za gozdove poudarjajo, da so volkovi pomemben del naših gozdov in so bili v preteklosti prisotni na območju celotne Slovenije. Kasneje so bili sistematično preganjani, zato so se ohranili zgolj v majhnem številu na območju Kočevske in Notranjske.
Po zavarovanju vrste v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, najprej s strani lovcev, nato pa še države, si je populacija volkov v Sloveniji opomogla ter se v letih 2018-19 razširila tudi v Alpe, kjer je od takrat stalno prisotna. Trenutno ocenjujejo številčnost populacije volkov v Sloveniji na okoli 135 osebkov.
Volkovi se človeka izogibajo
»Srečanja z volkovi so redka, saj so volkovi praviloma plašne živali, ki se človeka izogibajo. Volkove smo tisočletja preganjali in jim globoko vtisnili strah pred nami, zato se nas izogibajo in nas ne dojemajo kot potencialen plen. Strah pred volkovi zaradi različnih mitov o njihovi krvoločnosti vsekakor razumemo, a ponovno poudarjamo, da so človeku praviloma nenevarni.
Če do bližnjega srečanja vseeno pride, ostanimo mirni, opozorimo na našo prisotnost in se umaknimo. Če se sprehajamo skozi gozd, imejmo psa vedno na povodcu, da ne pride do morebitnih neželenih srečanj med psom in volkovi,« poudarjajo na zavodu.
Še več o obnašanju volkov in tudi kako naj ravnajo lokalni prebivalci ter obiskovalci Pohorja – pa v novih NOVICAH. (B. P.)