Robert Vuga, prvi mož zreškega Uniorja, pojasnjuje, kakšna prihodnost čaka Unior in uniorčane. Ali so najbolj turbulentni časi za njimi, kje bodo dobili nujno potrebne milijone, nameravajo ukiniti še kakšen program, bo Unior sploh preživel? O dogajanju v zadnjem letu in prihodnosti je predsednik uprave Uniorja spregovoril za lokalni časopis NOVICE.
Minilo je slabo leto dni od najinega zadnjega pogovora. V tem času se je v Uniorju zgodilo veliko: bi rekli, da so najbolj turbulentni časi za ali šele pred vami?
Rekel bi, da so z vidika začetka neke nove smeri najbolj turbulentni časi za nami. Tu mislim predvsem na tako velike spremembe, kot so odprodaja nestrateških naložb, postopno ukinjanje programa Strojegradnja in postavljanje nove strategije, ki pomeni predvsem fokusiranje na naši osnovni dejavnosti kovanja ter proizvodnjo ročnega orodja. Seveda nas čaka še kar nekaj nalog, da se poslovanje stabilizira, vendar mislim, da tako korenitih sprememb iz poslovnega vidika kot v zadnjem letu ne bo več.
Spomnite nas, kako ste se lotili poslovnega prestrukturiranja in zakaj.
Ob začetku mandata sem želel najprej ugotoviti, kakšno je resnično stanje v podjetju, in ko sem ugotovil, da je precej slabše od tega, kar sem pričakoval, je bilo treba sprejeti korenite ukrepe.
Lotili smo se poslovnega prestrukturiranja, najprej tistih največjih korakov, da opredelimo naše prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ključna ugotovitev je bila, da je Unior lahko uspešen samo, če se bomo povsem fokusirali na naše osnovne dejavnosti. V tem kontekstu so bili ključni ukrepi odprodaja nestrateških naložb, torej Uniturja in Unior Components iz Srbije. Odprodaja teh dveh naložb je bila že več let priporočilo, po letu 2023 pa tudi neposredna zahteva bank upnic in zaveza, ki jo je Unior sprejel.
Naslednji korak je bilo postopno zapiranje programa Strojegradnja. Tudi ta ukrep je bil nujen, saj program žal nikdar ni bil dobičkonosen, poleg tega smo v letu 2024 ostali praktično brez naročil. Pri tem nismo bili edini. Letos se kar nekaj evropskih strojegradenj sooča z resnimi težavami, nekatere gredo v stečaj, druge bistveno zmanjšujejo obseg poslovanja – in tukaj govorim o podjetjih, ki so na tem področju bistveno večja od Uniorja. Ta ukrep je bil torej nujen in med pomembnejšimi. Zaprli smo tudi obrat v Starem trgu. Izkazalo se je sicer, da proces selitve proizvodnje v Zreče ni bil optimalen in je povzročil nekaj težav v proizvodnji ročnega orodja, zagotovo pa je bila odločitev logična in dolgoročno nujna.
Posledica teh ukrepov je tudi zmanjšanje števila zaposlenih. To je zagotovo najtežja odločitev, ki jo je potrebno sprejeti v takšnih situacijah, v kakršni je bil Unior, in vložili smo velike napore in finančna sredstva, da je bil ta prehod socialno kar se da zdržen. Potem je tukaj še vrsta manjših ukrepov z vidika notranje organizacije, optimizacije procesov … To so ukrepi, ki se nikdar ne končajo, saj je za uspeh in rast vsakega podjetja ključna kultura stalnih izboljšav.
»Zares verjamem, da je Unior znotraj svoje osnovne dejavnosti – ki je pravzaprav vedno solidno poslovala – odlično podjetje in ni nobenega razloga, da ne bi obstal.«
Se ti ukrepi izkazujejo za uspešne?
Zanesljivo. Trenutne ocene kažejo, da bodo zaradi konkretno teh ukrepov letošnji stroški nižji za skoraj 12 milijonov evrov. Naša prvotna ocena je bila 9,5 milijonov, tako da bomo v tem smislu načrte presegli. Seveda bodo potrebni nadaljnji ukrepi za stabilizacijo poslovanja, a že zdaj lahko rečemo, da so bili ukrepi uspešni in da trend kaže, da Unior lahko uspešno posluje.
Ali Unior čaka dokapitalizacija in kako se je bodo lotili, kako bo z zaposlenimi in kako poslujejo trenutno, pa med drugim lahko preberete v daljšem pogovoru z Robertom Vugo v novi številki lokalnega časopisa NOVICE – izšla je danes.
Nina Krobat
