Komunala Slovenska Bistrica je ob koncu leta predstavila gradbišče nove poslovno-tehnične cone. Direktor Maksimilijan Tramšek je poudaril, da je bilo leto 2025 eno najuspešnejših, kar vodi podjetje, saj družba povečuje prihodke na vseh segmentih gospodarskih javnih služb, ne da bi ob tem spreminjala cene storitev. Velik del napora je bil letos usmerjen v izgradnjo novih prostorov, kjer gradnja s Cestnim podjetjem Ptuj poteka kljub kadrovskim izzivom. Gradbena konstrukcija osrednjega objekta je skoraj končana, urejena je tudi osnovna infrastruktura v temeljih tal. Do konca tega leta načrtujejo streho na glavnem objektu, spremljajoče stavbe pa bodo zgrajene nekje do strehe.
Rast podjetja in kadrovski načrti
Komunala je v letu 2025 zaposlila šest novih sodelavcev, dva razpisa pa sta še odprta. Z januarjem 2026 prevzema izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče, kar bo zahtevalo dodatne okrepitve kadra. Skupno načrtujejo širitev dejavnosti v Zrečah, prav tako v občini Rače – Fram in tudi na področju gradenj. Trenutno je zaposlenih 142 ljudi, prihodnje leto pa naj bi jih bilo okrog 150.
Cene javnih služb pod pritiskom
Cene storitev javnih gospodarskih služb v letu 2025 niso bile spremenjene, a Komunala se sooča z višjimi stroški dela in sistemskimi obremenitvami. Za leto 2026 ne načrtujejo podražitve na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, medtem ko je pri ravnanju z odpadki predviden dvig – zaradi močnega porasta cen termične obdelave odpadkov v tujini. Predlagana podražitev znaša približno 3,9 odstotka, kar pomeni približno 15 centov na osebo oziroma 60 centov na štiričlansko gospodinjstvo (zdaj za to 4-članska družina plača cca 15,80 evra).
Izzivi pri termični obdelavi odpadkov
Največje breme predstavljajo stroški sežiga odpadkov, ki se bodo v prihodnjem letu še močno povišali. »Mi odpadke trenutno vozimo na sežig v tujino po ceni 136 evrov, povprečna cena za naslednjo leto bo kar 230 evrov. To so veliki skoki cen, zaradi česar smo pripravili spremembo cen storitev obdelave odpadkov in jih bomo v naslednjih dneh posredovali na občinske svete v obravnavo,« pojasni Tramšek.
Slovenija letno ustvari več kot 150 tisoč ton odpadkov, ki po obdelavi niso primerni za druge procese, razen za predelavo v gorivo. Ker doma ni zagotovljenih termičnih obratov, so izvajalci prisiljeni iskati rešitve v tujini, kar drži stroške visoko. Tramšek je poudaril, da gre za sistemski izziv celotne države, saj izvajalci znajo odpadke zbrati in obdelati, nimajo pa končnih rešitev. Dokler ne bo zagotovljena lastna infrastruktura, bodo stroški ostali visoki, breme pa bodo morali prevzeti uporabniki. (B. Petelinšek)