V župniji Spodnja Polskava je minulo nedeljo, 19. oktobra, potekal prav poseben dogodek – blagoslov treh zvonov (enega obnovljenega in dveh novih zvonov) v cerkvi sv. Štefana.
Zvonove je blagoslovil in mazilil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ob somaševanju domačega župnika Marjana Rističa ter drugih duhovnikov. Slovesnosti so se udeležili številni verniki. Navzoče je pozdravil tudi župan Občine Slovenska Bistrica, domačin dr. Ivan Žagar, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja bogate kulturne in sakralne dediščine.
»Zvonovi so oznanjevalci Božje navzočnosti med nami,« je dejal nadškof Cvikl in ob blagoslovu izpostavil njihovo simboliko – klic k molitvi, miru in skupnosti. Dogodek je spremljalo petje cerkvenega pevskega zbora ter nastop godbe na pihala PGD Spodnja Polskava, ki je z glasbo pospremila dvigovanje novih zvonov v zvonik.
Po blagoslovu in mašni daritvi se je župnik Marjan Ristič zahvalil vsem, ki so s svojimi darovi, prostovoljnim delom in podporo pomagali pri uresničitvi tega pomembnega projekta. Zvonovi so po končani slovesnosti prvič skupaj zazvonili – z željo, da bi njihovi glasovi čim redkeje opozarjali na nesreče, a pogosto oznanjali radost in veselje. (Foto BRBRE)
O zgodovini župnije
Na Spodnji Polskavi so ob tem spomnili na bogato zgodovino župnije:
»Zgodovina pravi, da je prvo cerkev na robu vasi Dolnje Polskave dal zgraditi Riher II. Polskavski. Ta cerkev je bila 27. 10. 1249 trajno priznana za samostojno cerkev, kar je bila prava posebnost za tiste čase. Spodnjepolskavska župnija bo tako čez dober teden dni praznovala svoj 776. rojstni dan. Leta 1323 je prvič omenjeno, da je Dolnjepolskavska cerkev posvečena sv. Štefanu.Dno obrazca
Ohranjen zvon iz leta 1532
Domneva se, da so Turki na svojem pohodu leta 1532 uničili tudi spodnjepolskavsko cerkev, z zvonikom in zvonovi vred. Iz ostankov starih zvonov so domačini domnevno v proslavitev odhoda Turkov še istega leta vlili nov zvon. Ta zvon je še ohranjen in od nedelje dalje obnovljen znova poje iz cerkvenega zvonika. Poleg urbarja iz leta 1504 velja ta zvon za najstarejši spomenik župnije Sp. Polskava.
Leta 1680 dobi vas novo cerkev s petimi zvonovi
Slabih 150 let kasneje so se odločili na Spodnji Polskavi postaviti novo Štefanovo cerkev. V tistem obdobju sta se historičnemu zvonu pridružila še dva, manjša zvonova. Skupaj so iz zvonika prepevali vse do leta 1898, ko se je v zvonik poleg obstoječega zvona iz 1532 potegnilo tri nove zvonove. Viri pa navajajo tudi manjši zvonček v slepih linah, ki je bil vlit leta 1756.
Konec 19. stoletja je tako cerkev imela pet zvonov. Največji zvon, iz leta 1898, je v premeru meril 126 cm, tehtal 1100 kg. Krasili sta ga podobi Svetega Jožefa in Svetega Štefana. Drugi po vrsti je bil zgodovinski zvon iz leta 1532. Preostale tri zvonove so krasile podobe sv. Katarine, Device Marije, Marije Loretto in Marije Pomagaj. Na zvonovih so bili napisi župnikov in dobrotnikov, ki so darovali za njih. Vsi zvonovi, razen zgodovinskega, so med prvo svetovno vojno dočakali svoj bridki konec. Vojaki so jih sneli iz zvonika, odpeljali in pretopili v različne vrste nemškega orožja.
Sari zvon je 101 leto čakal na družbo novih bakrenih bratov
Stari, zgodovinski zvon, pa je po čudežu ostal in je potem osamljen pel iz svojega zvonika. Ta v premeru meri 98 cm, tehta 669 kg in je tedaj pel na glasu AS 1. Krasi ga podoba Kristusa na križu. Iz napisa na njem je razvidno, da ga je vlil Hanns During. Leta 1924 je ljubezen polskavskih faranov rodila dva nova, jeklena zvonova. Ker jekleni zvonovi nimajo prijetnega glasu so si bili farani enotni, da gre le za začasno rešitev, do trenutka ko bi si župnija opomogla in nabavila nove bronaste zvonove, ki so ju skrbno vlili v livarni Royal Eijsbouts v Astnu na Nizozemskem.
Prvi je največji zvon, ki je doslej kadarkoli pel iz Polskavskega zvonika. V premeru meri 137,6 cm, tehta pa kar 1534 kg. Njegov glas je D1. Na njem je podoba Antona Martina Slomška in napis »PO MILOSTI BOŽJI IN DARU VSEH NAS, SLOMŠKU PREPEVAL BO MILI MOJ GLAS!«. Drugi je malo manjši, v premeru meri 104 cm in tehta 730 kg. Njegov glas je G1. Nosi podobo Svete Družine in pa pomenljiv napis: »RAZPROSTRI SE, MILI GLAS, NAD DRUŽINO, DOM IN NAŠO VAS – SVETA DRUŽINA, VARUJ NAŠ ROD«.
Priprava zvonika
Oba zvonova sta uglašena na historičnega, zdaj najmanjšega in še vedno najpomembnejšega. A preden se je to zgodilo, je bilo treba v zvoniku postoriti marsikaj. Konec septembra so se začela obnovitvena dela zvonika. Najprej se je odstranil veliki jekleni zvon in navček, razdrli vsi neuporabni elementi konstrukcije, podov, stopnišč … Zaradi dotrajanosti obstoječe stolpne ure se je namestila nova. Temeljito se je očistila konstrukcija in se pripravila za vrnitev historičnega ter dveh novih zvonov. Zvonik je dobil tudi nove pode in stopnišče. V zadnjih dneh pred slovesnostjo pa so izvajalci pripravili še vso opremo zvonov (jarme, vezi, aksialni del). Izvesti je treba še elektrifikacijo in namestitev avtomatike ter zagon sistema.«