Zreški župan Boris Podvršnik je ob 30-letnici Občine Zreče na Radiu Rogla spregovoril tudi o aktualnem dogajanju v občini – kako kaže gradnji doma starejših, zakaj se ne bo potegoval za novi mandat na čelu občine in kaj pravi o dogajanju v zreškem turizmu in Uniorju. Govorili smo tudi o vetrnicah in litiju na Pohorju.
Zreče so ena najbolj prepoznavnih turističnih občin. Kot župan ste dobro informirani. Kakšni so konkretni načrti novih lastnikov Uniturja?
Načrti so vzpodbudni. Sklad ACP, ki je nedavno prevzel Unitur, je vzpostavil precejšnje zaupanje s tem, da želi (družbeno odgovorno) izboljšati, optimirati poslovanje, hkrati pa zagotoviti dovolj naložbenega denarja. V prvi fazi ocenjujejo, da je za to potrebnih okrog 30 milijonov evrov, kar vključuje tudi dokončanje hotela Natura na Rogli. Turizem je kapitalsko intenzivna panoga, ki zahteva neprestana vlaganja in posodobitve. Novi lastniki Uniturja predstavljajo močnega, stabilnega lastnika, ki zmore zagotavljati kapital po razumni ceni. Je pa prodaja na neki način tudi prelomno obdobje, saj predstavlja to na simbolni ravni zaključek privatizacije našega turizma.
V Uniorju, ki je vir preživetja mnogih Zrečanov, se je stanje letos zelo zaostrilo. Ste kot župan vedeli ali slutili o večmilijonskem minusu?
Ne. Poznali smo samo splošno znane podatke, torej da je podjetje že desetletje in pol precej zadolženo in da so v vmesnem obdobju okrog tretjino dolga verjetno vrnili in da imajo danes še vedno za okrog 100 milijonov evrov posojil, kar po mnenju gospodarstvenikov še vedno pomeni glede na obseg poslovanja bistveno preveliko breme. Dokler so bile obrestne mere zelo ugodne, to ni predstavljalo tako velikih likvidnostnih težav, čeprav so delničarji na to opozarjali dalj časa. Poleg tega so se v zadnjem obdobju iz različnih vzrokov nerazumno dvignile tudi cene energentov. Pretrese doživlja tudi nemška avtomobilska industrija … Zato je jasno, da se mora Unior korenito poslovno prestrukturirati, posojila z odprodajo nenujnih naložb zmanjšati na razumno mejo, se osredotočiti in investirati v osnovno dejavnost.
Nova uprava meni, da bo potrebno v osnovno dejavnost (kovačnico in obdelavo odkovkov) kratkoročno vložiti med 20 in 30 milijonov evrov, kar razumemo. Bo pa za doseganje teh ciljev potrebno vnovič precej stisniti zobe. Kolikor razumem iz javno dostopnih podatkov, je velik del lanskega negativnega poslovanja nastal zaradi odpisov iz preteklosti …
Poleg tega je po mojem mnenju bistveno, da podjetje začne tudi čimprej ustvarjati dobiček iz tekočega poslovanja. Uprava zagotavlja, da bodo kmalu prišli na zeleno vejo, kar je gotovo osnovni (motivacijski) pogoj za prihodnje uspešno poslovanje, ustvarjanje zadostnega dobička za investiranje, razvoj, izplačilo dividend in primerno nagrajevanje zaposlenih. To so gotovo osnovni cilji vsakega podjetja. Vse to pa se gotovo ne da udejanjiti brez korenitega poslovnega prestrukturiranja. Pri tem moramo verjeti v sposobnosti vodstva in zaposlenih ter v odgovornost lastnikov.
Unior je namreč v zgodovini že imel nekaj težkih časov. V drugi polovici šestdesetih let je bil tik pred kolapsom, vendar so ga tedaj rešili s pomočjo tedanje velike občine (delovala je tudi kot upravni okraj in zagotavljala prva potrebna likvidna sredstva in bančne garancije), ki jo je tedaj vodil Florjan Jančič. O tem mi je nekajkrat poglobljeno pripovedoval. Tedanja Kovaška industrija Zreče je takrat s t.i. prisilno upravo (bolje rečeno prisilnim upraviteljem) oziroma z novim vodstvom sanirana in z uvajanjem novih programov je načrt popolnoma na novo zaživel. Celo novo dejavnost turizma so začeli razvijati tako rekoč iz nič.
Zato si Zrečani močno želimo, da se bo Unior tudi tokrat s pomočjo znanja, volje in energije zaposlenih ter sposobnosti vodstva čim prej izvil iz tega primeža težav.
Pogovor v celoti preberite v tiskani številki lokalnega časopsia NOVICE.
