Šentjurčani so potrdili program razvoja kmetijstva in podeželja do leta 2030. S tem je panoga dobila nekaj novih, večinoma pa dodatnih ali izboljšanih razvojnih smernic, ki naj bi v sodelovanju z nekaterimi drugimi panogami sčasoma prinesel tudi večje število delovnih mest.
Kam naj bi se srednjeročno usmerilo? Skoraj dve tretjini površin, ki so v uporabi, so kmetijske. Kmetijskih gospodarstev je desetino manj, kot pred 15 leti, 67 kmetij pa opravlja tudi dopolnilne dejavnosti. Še večji poudarek naj bi namenili doma pridelani hrani in ekološkemu kmetovanju, velik potencial vidijo na področju pridelave zelenjave in v živinoreji.
Prednosti so v večjem interesu kupcev po pridelkih in izdelkih ekoloških kmetij, kakor tudi dejstvu, da Šolski center Šentjur že vrsto let uspešno izobražuje za kmetijske poklice. Slabosti se kažejo zlasti v razpršenosti in malih obdelovalnih površinah kmetij.
PŠ