Poplave. Uničujoča avgustovska ujma je Celju, v primerjavi s preostalimi kraji ob Savinji, prizanesla. A strah pred novimi poplavami ostaja.
Škoda po poletni ujmi se meri v milijardah, dosedanje ocene kažejo na vsaj 5 milijard škode, a ocene še niso dokončne. Vsaka nova napoved dežja zbuja strah pred novimi poplavami. »Kaže, da se bo vreme vsaj za nekaj dni umirilo in ustalilo,« je konec prejšnjega tedna napovedal Branko Gregorčič z Agencije RS za okolje (ARSO).
»Napovedi za cel mesec naprej žal niso zanesljive. Najbolj verjetno je, da se bodo menjala obdobja suhega vremena ter obdobja s padavinami. Zaenkrat ne kaže na večja temperaturna odstopanja od dolgoletnih povprečij,« dodaja meteorolog in svetuje, da se vremenske napovedi redno spremljajo na ARSO-vi spletni strani.
Najobsežnejše in najsilovitejše
Tokratni poplavni dogodek je močno spominjal na vse izjemne dogodke, ki so Slovenijo prizadeli v preteklih letih: »A jih je tokratni dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti,« ocenjuje dr. Petan.
Pri omembi preteklih podobnih dogodkov ima v mislih obsežne poplave iz let 1990 (Savinja, Kamniška Bistrica, Sava), 1998 (Savinja, Sava), 2005 (Mura), 2007 (Selška Sora, Savinja, Kamniška Bistrica), 2010 (Ljubljanica, Gradaščica, Krka, Sava, Vipava, Dragonja), 2012 (Drava, Meža, Savinja, Vipava) in 2014 (Krka, Gradaščica, Poljanska Sora, Iška, Reka).
Celje bo nadaljevalo s protipoplavnimi ukrepi
Škoda po poletni ujmi je seveda nastala tudi v Celju, a so vsi, vključno z aktualno oblastjo, priznavali veliko zaslugo za to prejšnjemu županu Bojanu Šrotu, ki se je močno zavzemal za izvedbo protipoplavnih ukrepov v mestu. Hkrati pa je takoj ob poplavah postalo jasno, da bodo ukrepi potrebni tudi v prihodnje. Več o tem vas čaka v aktualnem Celjanu.