Rok Gumzej. V oddaji na RTV Slovenija skuša prepričati skeptike, da je igranje videoiger legitimna prostočasna izbira, če se le držimo določenih pravil.
Rok Gumzej iz Raskovca v občini Oplotnica je voditelj nove mladinske dokumentarne oddaje RTV Slovenija Good game, posvečene vznemirljivemu svetu videoiger. Z Rokom smo govorili o pasteh pa tudi prednostih tovrstnega preživljanja prostega časa.
Prvo pravilo: omejimo čas
Zmernost je prvo in najpomembnejše pravilo, ko govorimo o preživljanju prostega časa pred zasloni. »Odrasli za zabavne vsebine naj ne bi namenili več kot dve uri dnevno, tukaj mislimo tako na telefone, televizijo kot računalniške in druge zaslone,« poudarja Rok. Otroci do drugega leta naj ne bi bili izpostavljeni zaslonom, od 2. do 5. leta manj kot uro dnevno, od 5. do 9. leta do eno uro, mladostniki do 12. leta največ uro in pol, kasneje pa največ dve uri na dan.
Pomembna je tudi sama vsebina, ki naj bo kakovostna in primerna starosti igralca, zato je dobro, da imajo starši nadzor nad vsebinami, ki jih uporabljajo otroci in mladostniki. Rok tudi svetuje, da starši pokažejo zanimanje za otrokovo dejavnost in na tak način z njim gradijo zaupen odnos. Otroci in mladostniki namreč pogosto izpostavljajo, da starši ne razumejo, zakaj radi igrajo videoigre, da je to prej kot tema zanimivega pogovora povod za različne družinske konflikte.
Kdaj zabava postane težava?
Najpogostejši znak, da je igranje preraslo v nezdravo dejavnost, je poslabšanje učnega uspeha, neopravljene obveznosti, zamujanje v šolo. Če težave niso pravilno naslovljene, lahko zabava preraste v resno težavo. Otrok ali mladostnik, ki se zaradi neopravljenih obveznosti znajde v stiski, se lahko začne vedno bolj umikati v svet videoiger, kjer najde neko potrditev, pohvalo.
»Bodimo pozorni, da igranje ne postane distrakcija. Kadar opuščamo opravke in obveznosti, zanemarimo lastne želje, igranje ni več sprostitev in zabava, temveč postane distrakcija, način pomiritve. Tako se začne cikel – nelagodje v sebi skušamo neustrezno pomiriti tako, da še več časa igramo ali preživimo na spletu,« opozarja Rok. Od tu je lahko le še korak do odvisnosti, ki se razvija postopoma.
Igranje ima tudi koristi
Če torej upoštevamo omenjena pravila in smo v dejavnosti zmerni, je lahko igranje videoiger ustrezen način preživljanja prostega časa. »Igranje videoiger ni nujno zapravljanje časa, neaktivnost, brezglavo nasilje, lahko je sodelovanje, razmišljanje, izziv, tekmovanje in odklop od vsakodnevnih skrbi.« Rok doda, da v zadnjem času (uravnoteženo!) igranje videoiger celo priporočajo starostnikom, saj s tem krepijo finomotoriko, koordinacijo oči in rok. Poleg tega se lahko s pomočjo videoiger naučimo novih veščin, denimo računalniškega programiranja ali tujih jezikov.
Igričar, svetovalec, voditelj
Rok je igričar (‘gejmer’) z obsežnim poznavanjem te najhitreje rastoče zabavniške industrije, pa tudi človek, ki zna pomagati, ko postane igranja preveč. Že štiri leta kot svetovalec in predavatelj sodeluje s Centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT. Je eden prvih slovenskih igričarskih youtuberjev, piše video recenzije in igričarske novice, vodi tovrstne dogodke po Sloveniji in na družbenih omrežjih navdušuje z informacijami o svetu igričarstva.
(Nina Krobat, Foto: RTV)
