S konjiškim arhidiakonom Jožetom Vogrinom in cerkvenim urarjem Tomažem Drofenikom so novinarji lokalnega časopsia NOVICE raziskovali skrivnosti zvonika konjiške cerkve sv. Jurija. Zvonik bodo letos začeli obnavljati.
Že stoletja ponosno bdi nad konjiškim trgom in ljudmi, jim sporoča čas, jih opozarja na nevarnosti in obvešča o lepih in manj lepih trenutkih. Še danes Konjičane vabi k maši, naznanja pogrebne slovesnosti, poroke, birme in druge pomembne cerkvene dogodke. Je nepogrešljivi del identitete prebivalcev tega območja.
Toda – kako je videti notranjost zvonika in kaj vse najdemo v tej ‘časovni kapsuli’?
Skrivnosti konjiškega cerkvenega zvonika smo odkrivali s konjiškim arhidiakonom Jožetom Vogrinom in cerkvenim urarjem Tomažem Drofenikom.
Popotovanje skozi čas se začne
Cerkveni zvonik je zares nekakšna ‘časovna kapsula’, saj razkriva, kako se je skozi stoletja spreminjal, kako je rasel, se posodabljal. V konjiškega vstopimo čez cerkveni kor, skozi vra-ta, za katera nihče natančno ne ve, koliko so stara. Zagotovo pa več stoletji kot tudi ozke stopnice ob vznožju zvonika, ki peljejo navzgor. »Stare so vsaj petsto let,« oceni Vogrin, ko se začnemo strmo vzpenjati.
Najprej vidimo najnižji in najstarejši del cerkvenega zvonika iz romanskega obdobja. No-tranjost varujejo debeli zidovi, verjetno postavljeni okoli leta 1300, ko so izgradili prvotni zvonik konjiške cerkve. Že tedaj je bil mogočen, čeprav za etažo nižji od sedanjega. »Vedno, ko se vzpenjam, se čudim, kaj že stoletja drži te kamne skupaj,« občudujoče pove Tomaž Drofenik, ki je redni obiskovalec cerkvenega zvonika.
Reportaža je v celoti objavljena v zadnji številki lokalnega časopisa NOVICE, na Facebook strani NOVIC pa lahko od danes (petka) spremljate serijo krajših video posnetkov: TUKAJ.
Zvonik želijo ohraniti
Čeprav zvonik dokazuje mojstrstvo preteklih generacij graditeljev in je mestoma v presenetljivo dobrem stanju (zidovi so trdni, nekateri tramovi pa tudi po stoletjih videti zdravi, brez škodljivcev), ga je drugod že dodobra načel zob časa. Zato bi se letos radi lotili nujno potrebne obnove – tako kot so se v preteklosti že generacije pred nami.
Do jeseni bi radi začeli vsaj z najbolj nujnim obsegom del, ki vključuje obnovo stopnišča, parterja pod zvonovi, tramovja, na katerega so obešeni zvonovi, obnoviti bo treba ležišča in vgraditi sodobnejši način zvonjenja, ki iz zvonov privabi lepše, nežnejše, bolj melodične tone.
Če bi zbrali dovolj denarja, bi dokupili še en manjkajoči zvon, na katerega zdaj opominja prazen ja-rem. V najboljšem primeru bi nad obstoječe zvonove namestili še več manjših, posebej uglaše-nih zvonov, ki bi Konjičanom vsake pol ure odigrali melodijo. Gre za t.i. glockenspiel, melodično zvonjenje, ki ima poseben čar.
Celoten obseg del je ocenjen na manj kot 300 tisoč evrov, izvedba bo odvisna od tega, kako uspešni bodo pri zbiranju denarja, pri čemer računajo tudi na farane, lokalno skupnost, podjetja. »Znesek je res visok, toda glede na dosedanje izkušnje, številne uspešno izpeljane projekte in možnost, da projekt časovno podaljšamo, nam morda uspe v celoti,« meni Vogrin.
———————————————————————————————–
