Minilo je 30 let odkar se je v Osrednji knjižnici Celje zbrala prva skupinica članov domoznanskega krožka, ki je postal seme, iz katerega je zrasla celjska Univerza za tretje življenjsko obdobje.
Tudi takrat je bil, kot na dan praznovanja, ponedeljek. In še danes so, kot vedo vse članice in člani Univerze, ponedeljki namenjeni skupnim domoznanskim predavanjem v Študijski čitalnici.
Za začetek delovanja celjske Univerze je pobudo prinesla gospa Milena Kožuh in zanjo navdušila legendarno celjsko profesorico in knjižničarko Boženo Orožen, ki je bila takrat tudi sama še vedno dokaj sveža upokojenka. Prepričala je takratnega direktorja knjižnice, Janka Germadnika, da je skupini dal na razpolago za srečevanja Levstikovo sobo. Porajajoča se Univerza je dobila svoj dom in, v gospe Boženi Orožen, svojo mamo, ki jo še danes spremlja z velikim navdušenjem in podporo.
»Skupina je ob domoznanskih predavanjih Irene Lazar rasla in kmalu prerasla takrat razpoložljive kapacitete, zato so začeli razmišljati o drugačnih možnostih. Oprli so se na izkušnje Mariborske knjižnice, ki je bila prva knjižnica v Sloveniji s programom Univerze za tretje življenjsko obdobje, in priporočila gospe Alijane Šantej s Slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Z zaposlitvijo novega sodelavca Nika Vebra in ob občasni pomoči Marije Kumer, se je porajajoča se Univerza kmalu obogatila še za dva jezikovna krožka, krožek ročnih spretnosti in niz zdravstvenih predavanj,« so zapisali na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Celotno zgodbo si preberite v aktualnem Celjanu.