Letos mineva natanko 140 let, odkar so se magdalenke naselile v opusteli samostan v Studenicah.
Njihov prihod leta 1885 je pomenil novo poglavje v zgodovini nekdanjega dominikanskega kompleksa, v katerem od ukinitve leta 1782 ni bilo vzpostavljenega redovnega življenja. V torek, 22. julija, na praznik sv. Marije Magdalene, njihove zavetnice, je bil ta mejnik znova obeležen – ne le z besedami, ampak tudi s tišino, z lučkami, s spominom.
Predavanje o vlogi magdalenk
Dogodek, ki so ga pripravili Zgodovinsko društvo dr. Jožeta Koropca, Župnija Studenice in Magdalenski zavod, se je začel v župnijski cerkvi sv. Treh kraljev, kjer je zbranim spregovorila dr. Simona Kostanjšek Brglez. V svojem predavanju je predstavila vlogo magdalenk pri obnovi stavb, cerkvene opreme in samega samostanskega življenja. Posebej je izpostavila spirituala Adolfa Hytreka, ki je ob prihodu prvih 19 sester že ob prihodu leta 1885 začel načrtno prenovo dotrajanih objektov. Predavanje je spremljalo tudi slikovno gradivo – od arhitekturnih načrtov do dokumentarnih fotografij iz arhivov.
Tiha procesija in simbolika pokopališča
Sledil je eden najbolj simboličnih dogodkov: procesija s prižganimi svečkami do nunskega pokopališča. Tiho, zbrano in spoštljivo so se udeleženci napotili do zgornjega roba nekdanjega samostanskega vrta, kjer je pokopanih 47 redovnic magdalenk. Ob vsakem grobu je zagorela sveča. Zapele so se litanije sv. Marije Magdalene – v slovenščini, po prevodu iz poljskega izvirnika, ki ga še danes uporabljajo sestre v samostanu v Lubanu na Poljskem.
Zgodovina pokopališča in premestitev posmrtnih ostankov
Zgodovinski okvir tega posebnega prostora je podala mag. Lilijana Urlep. Pokopališče je bilo urejeno leta 1894, z željo, da bi pokojne sestre počivale blizu samostana, saj zaradi klavzure magdalenke niso mogle obiskovati grobov pri sv. Luciji, kjer sta bili pokopani prvi sestri, ki sta umrli v Studenicah. Na novo pokopališče na samostanskem vrtu so prenesli tudi ostanke prvih dveh sester. Po letu 1949, ko so bile magdalenke izgnane, so nekatere pokojne sestre pokopali v Sparovitzevi grobnici pri sv. Luciji. Sparovitzi so bili pomembni lastniki samostana, ki so v obstoječem klasicističnem slogu obnovili nekdanjo upravno stavbo.
Grobovi brez imen, a z močnim sporočilom
Čeprav danes na pokopališču sester magdalenk ni več prvotnih križev, čeprav so grobovi le gomile brez imen, prostor govori. Ohranjen pa je tudi načrt pokopališča iz leta 1941, na osnovi katerega vemo v kateri gomili počiva katera sestra. V kroniki samostana so sestre o pokopališču na vrtu zapisale: »Tam v skrajnem kotu samostanskega vrta, kamor ne prodre šum viharnega sveta, tam ob vznožju Bočeve strmine, kjer se čuje le tajni šepet visokih, vitkih smrek in košatih bukev, bodo čakala vstajenja trupla skromnih magdalenk.«
Nadaljevanje obeleževanj v avgustu in oktobru
Kot so sporočili iz zgodovinskega društva, sta predvidena še dva dogodkov v počastitev prihoda magdalenk v Studenice, in sicer v avgustu in oktobru.