»V Konjicah je lepo, ko jablane cveto,« radi zapojejo Konjičani, čeprav je cvetočih jablan danes precej manj kot v času, ko je Zdenka Serajnik zapisala besedilo Konjiškega valčka. Kako to?
Alenka Sekirnik, kmetijska svetovalka in vodja konjiške izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (KGZ) ocenjuje, da se na območju Slovenskih Konjic in Zreč s tržno pridelavo jabolk ukvarjajo le še tri kmetije, ki skupaj obdelujejo približno 10 hektarjev intenzivnih nasadov jablan.
»V preteklosti je bilo na Konjiškem precej več sadovnjakov z jablanami. Največji pridelovalec je bila Kmetijska zadruga Slovenske Konjice in kasneje podjetje Zlati grič, ki je obdeloval okrog 45 hektarjev nasadov jabolk,« je spomnila. V diplomski nalogi Jožeta Očka iz leta 2007 o sadjarstvu v konjiški občini smo našli podatek, da je samo konjiška Zadruga v najboljših letih obdelovala kar 146 hektarjev sadnih nasadov!
Po zmanjšanju sadjarske dejavnosti Zlatega griča in nekaterih kmetij se je površina intenzivnih nasadov občutno zmanjšala. Nekatere kmetije so se preusmerile v vinogradništvo ali druge panoge, druge so svoje površine oddale v najem.
Zakaj opuščajo sadjarstvo?
Glavni razlogi za opuščanje pridelave jabolk so gospodarski in naravni dejavniki ter močan uvoz cenejših jabolk iz držav z velikimi pridelovalnimi površinami in poceni delovno silo, kot so Poljska, Italija in Španija, našteva Sekirnik.
»Pri nas so kmetije manjše in razdrobljene. Stroški dela in pridelave so bistveno višji. Obrezovanje drevja in obiranje sadja je v veliki meri še vedno ročno in sezonsko delo, ki zahteva veliko delovne sile. V konkurenčnih državah uporabljajo cenejšo delovno silo, kar občutno znižuje stroške pridelave. Posledično lahko jabolka na trgu ponudijo po nižjih cenah, katerim naši pridelovalci težko konkurirajo.« To domače sadjarje postavlja v zelo neugoden položaj. Da bi se obdržali, morajo delovati premišljeno, ekonomično, dosegati visoko kakovost pridelka in znati prodreti na trg, opozarja Sekirnik.
Nasade pogosto prizadenejo pozeba, toča ali suša, kar še dodatno povečuje tveganje in zmanjšuje stabilnost pridelka in prihodkov. Če bi sadjarji želeli nasade zaščiti pred točo ali pozebo, bi morali za tovrstne naložbe nameniti veliko denarja. »Sadjarstvo je zato postalo gospodarsko zahtevna, tvegana in slabo konkurenčna panoga,« sklene Alenka Sekirnik.
Še eno težko leto za sadjarje
Tudi letos so bili nasadi jablan izpostavljeni tako pozebi kot suši in toči. Nekatere sorte in lege so bile zaradi pozebe močno prizadete že spomladi. Pridelki na območjih brez namakanja in zaščite proti toči so slabe kakovosti in količinsko zelo okrnjeni.
Na Kmetiji Brečko s Stranic pričakujejo približno 30 odstotkov manj jabolk. Sezona obiranja plodov pri njih je bila pred dnevi na vrhuncu, zato Gregorja Brečka ujamemo sredi dela v enem od nasadov, ki se pri Brečkovih razprostirajo na 4,5 hektarja površin.
»Letina bo podpovprečna, saj je naše nasade tudi letos prizadela spomladanska pozeba, kasneje je prišla še suša. Plodovi se v takšnih razmerah ne razvijajo primerno, kakovost je slabša in slabša je tudi njihova skladiščna sposobnost,« povzame sadjar, ki se vsako leto sooči s katero od vremenskih neprilik. Že pred leti so tako vse nasade prekrili s protitočnimi mrežami. »Razmišljamo o nabavi sistema za oroševanje proti pozebi, vendar ta sistem terja veliko vode, ki jo je treba akumulirati, pridobiti je treba dovoljenja, zato zadeva ni tako preprosta,« pojasni .
Jabolka z njihove kmetije (pridelujejo sorte gala, zlati delišes, rdeči jonagold in ajdared) so tudi to jesen na voljo pod kozolcem pri straniškem krožišču. Oskrbujejo nekaj javnih zavodov, šol in vrtcev, del pridelka pa prodajo večjim distributerjem s hladilnicami, ki z jabolki čez leto zalagajo trgovine. Poleg jabolk v tem času pod kozolcem ponujajo še jabolčne sokove, zelje in krompir, spomladi so na voljo jagode.
»V Konjicah smo ostali brez pridelka«
Tudi na vinogradniško-sadjarski kmetiji Založnik v konjiških Škalcah so v zadnjem obdobju sadovnjake krčili. Trenutno obdelujejo še približno 1,5 hektarjev nasadov jablan, kjer pridelujejo sorte zlati delišes, jonagold, gala ter ajdared. Kupiti jih je mogoče neposredno na kmetiji in v Kmetijsko gozdarski zadrugi Slovenske Konjice.
»Letošnje leto je bilo zelo slabo. V času cvetenja nas je prizadela pozeba, ki je močno oklestila pridelek. V sadovnjaku v Konjicah smo ostali brez pridelka, saj je bila tam pozeba najhujša. V sadovnjaku v Škalcah je nekaj pridelka ostalo, vendar je količina manjša, plodovi pa so zaradi pozebe deloma deformirani. Letina je torej zelo slaba, tako po količini kot po kakovosti,« povzame Miha Založnik in opozori, da so zaščitni sistemi glede na trenutno ceno jabolk zelo dragi.
(Nina Krobat, Vir: NOVICE)