Zvonik bistriške župnijske cerkve je letos po 125 letih dočakal prepotrebno obnovo. Največje zanimanje pa je požela časovna kapsula naših prednikov, ki so jo med deli našli v buči na vrhu zvonika.
V cerkvenem zvoniku so med obnovo našli časovno kapsulo, v kateri sta bili shranjeni dve listini: prepis listine iz leta 1867, ko je bil zvonik zgrajen, in listino iz leta 1900, ko je bil pokrit s sedanjo streho. Gre za zapise prednikov o stanju in življenju nekoč. Kot pa je v navadi, bodo še pred zaključkom del v buči na vrhu zvonika poleg dveh starih pustili še novo listino, ki bo potomcem pričala o življenju v Slovenski Bistrici in širše v letu 2025.
Svečano branje starih in nove listine je potekalo 3. 11. (natanko 125 let po zadnji obnovi zvonika) v župnijski cerkvi. Dogodka so se udeležili številni župljani in krajani, med njimi tudi župan Občine Slovenska Bistrica. Dogodek so s pesmimi popestrili pevci Mešanega pevskega zbora Natanael.
Pred 11 leti …
Cerkev svetega Jerneja v Slovenski Bistrici ima za seboj dolgo zgodovino. Skozi čas se je precej spreminjala, velike spremembe pa je doživela tudi njena okolica. Vse do slabih 200 let nazaj je cerkev obdajalo pokopališče. V 19. stoletju se tako ne spremeni le okolica župnije, ampak tudi sama podoba cerkve. Nekdaj je Jernejeva cerkev imela majhen zvonik, takrat pa dobi nov, večji zvonik, kakršnega ima še danes. Zvonik je skozi vsa ta leta ostal tisti del cerkve, ki ji daje širšo prepoznavnost. Zadnjo temeljitejšo obnovo je doživel pred 125 leti. A nekateri župljani se še spomnijo dobrega desetletja nazaj, ko je bila na zvoniku popravljena ura: »Zadnji večji poseg na zvoniku pred letošnjo obnovo je bil izveden leta 2014. Takrat so bile nameščene nove urne številčnice po vzoru starih, originalni kazalci pa so bili pozlačeni,« pojasnjuje umetnostna zgodovinarka Simona Kostanjšek Brglez.
Kaj sporočajo predniki?
Največje zanimanje med ljudmi pa so vzbudile listine, ki so bile najdene v časovni kapsuli. Vsebino listin je natančno preučila in prevedla arhivska svetovalka Lilijana Urlep. V listini iz leta 1867 so predniki med drugim zapisali: »Zvonik je bil zgrajen leta 1867 po odredbi spoštovanega gospoda dekana Franca Hruškoviča. Da bi za prihodnje generacije ohranili spomin na gradnjo stolpa, prosimo, da se v primeru – če bi bila potrebna popravila oz. obnova – zvonika ne bi nikoli zanemarjalo in da bi se ga ohranjalo v dobrem stanju, ker nas je stalo veliko truda in dela, preden smo ga zgradili, in bila bi res velika škoda, če bi ga zanemarjali …« V nadaljevanju pisma piše še: »Če bi bilo potrebno v primeru obnove to škatlico odpreti, vas prosimo, da tega pisma ne uničite, ampak ga hranite v večnem spominu.« Dobrih 30 let po nastanku tega pisma so na zvoniku menjavali streho in našli to časovno kapsulo. Ironično, kljub posebej izraženi želji, originalnega pisma prednikov niso hranili, so pa ohranili njegov prepis.
Pred 125 leti napad trtne uši
Daljša in vsebinsko bogatejša pa je listina iz leta 1900. Tudi ta je zapisana v nemščini. V tej listini so zapisani podatki o gradnji zvonika ter gospodarske in družbene razmere v tem času na Bistriškem. »Zaradi učinkovite akcije zaščite pred vremenskimi neprilikami (streljanje nevihtnih oblakov) je bilo v letošnjem letu tukajšnjemu okraju prizaneseno s strašnimi vremenskimi udarci oz. točo, kar se še posebej odraža v kvalitetni in res zadovoljujoči vinski letini.« Predniki poudarjajo, da pa je žal bilo vinogradništvo na Bistriškem prizadeto zaradi napada trtne uši. Zapisali so tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin in ubesedili dogajanje tistega časa: »Treba je pripomniti, da so bila v okraju najdena obsežna nahajališča premoga, na primer v Pečkah in Spodnji Ložnici in da je možno, da se bodo ta najdišča začela izkoriščati.« Iz listine izvemo tudi, da je v Slovenski Bistrici okrog leta 1900 stalo 140 hiš, v katerih je živelo 1306 prebivalcev.
Zapisali novo listino
Za naše naslednike je bila napisana tudi nova listina, ki bo našim zanamcem pričala o življenju dandanes. Na prireditvi jo je slavnostno prebral župnik Jani Družovec. Listina opisuje delovanje in življenje na območju Slovenske Bistrice in tudi širše (Slovenije in sveta), v njej je omenjena tudi 200-letnica delovanja podjetja Impol. Med drugim bodo zanamci v listini lahko prebrali tudi nekaj statističnih podatkov: »Župnija ima v tem letu 11654 prebivalcev, od tega približno 6 tisoč krščenih. V letu 2024 je bilo v župniji 33 krstov, 11 porok in 97 pogrebov.«
Listina priča tudi o družbenih razmerah današnjega časa: »V političnem in kulturnem življenju se kljub 80. obletnici konca 2. svetovne vojne še vedno občuti velika polarizacija, boleče rane vojnega in povojnega obdobja so še prisotne. Narod hrepeni po spravi.« Listina se dotika tudi narodnega (in lokalnega) navdušenja nad dosežki naših športnikov, posebej je omenjena tudi domačinka Urška Žigart. Na gospodarskem področju se listina dotakne tudi usode najpomembnejših slovenskih podjetij: ta so ali propadla ali pristala v rokah tujih lastnikov.
Zaznamuje nas razvoj UI
Listina omenja tudi močan vzpon turizma in našteje nekaj ključnih dogodkov, ki so zaznamovali naše življenje v minulih letih: velik ledolom leta 2014, obdobje epidemije Covida-19, uničujoče poplave leta 2024, ki jih označi za največje naravne katastrofe. Omeni tudi lanskoletno veliko škodo na Bistriškem zaradi hude toče. V nadaljevanju navaja približne cene življenjskih potrebščin. Pisca listine – bistriški župnik Družovec in zgodovinarka Kostanjšek Brglez – sta se dotaknila tudi vpliva razvoja in vzpona umetne inteligence: »V letu 2025 se je njena uporaba začela močno širiti med prebivalstvo. Trenutno smo v fazi, ko ne vemo, kaj nam bo prinesla. Po eni strani smo polni pričakovanj, po drugi strani pa sta prisotna negotovost in strah. Ta listina ni bila napisana z njeno uporabo.« V nadaljevanju listina omenja tudi izrazit porast individualizma, staranje prebivalstva, beg možganov ter množično priseljevanje in vnos drugih kultur.
Kdaj bo obnova končana
Če je šlo pred dobrim desetletjem »le« za popravilo ure, je letošnja obnova precej obsežnejša. Stala bo 451 tisoč evrov, od tega je 200 tisoč evrov zagotovila občina. Želja bistriškega župnika Janija Družovca je, da bi obnova bila dokončana do konca leta. Kljub vsemu pa zob časa načenja tudi preostanek cerkve, potrebno bi bilo še kakšno obnovitveno delo. Bistriški župnik in zgodovinarka Simona Kostanjšek Brglez opozarjata, da je nujno potrebna popravila tudi svetlobnica na strehi prezbiterija.
(Anja Trebše)