Na družbenih omrežjih je v teh dneh izjemno odmevala informacija, da je ravnateljica Prve osnovne šole Žalec Andreja Špajzer staršem poslala vabilo na roditeljski sestanek v slovenskem in albanskem jeziku. Danes je Občina Žalec medijem posredovala pojasnilo in odgovor ravnateljice.
Roditeljski sestanek za starše priseljence stalnica že 10 let
Ravnateljica je pojasnila, da je bilo vabilo namenjeno izključno staršem albanskih otrok z namenom, da bi se jih čim več udeležilo dotičnega roditeljskega sestanka, natisnjeno in izročeno samo albanskim otrokom. Namen te poteze je bil, da bi povečali število staršev otrok priseljencev na roditeljskem sestanku, kjer so jim nameravali podati pomembne informacije o dogajanju na šoli, šolskem redu in drugih pomembnih rečeh. Obisk na prejšnjih roditeljskih sestankih je bil namreč z njihove strani zelo nizek. Razdeljenih je bilo 50 vabil, njihov namen pa je bil dosežen, saj je tokratni sestanek obiskalo kar 30 staršev.
»Roditeljski sestanek za starše učencev priseljencev, ki ne govorijo slovensko, je vodila ravnateljica, ki je s pomočjo prevajalke pomembne podatke za uspešno delo učencev v tem šolskem letu prevajala v albanščino. Staršem smo na tem sestanku razložili, katere oblike pomoči nudimo za učence priseljence, ki ne znajo govoriti slovensko. Poudarili smo, da morajo starši spodbujati svoje otroke, da se čimprej naučijo slovenščine in da se morajo učenci udeleževati učnih ur za učenje slovenščine,« je bilo še zapisano v pojasnilu.
Roditeljski sestanek za starše otrok priseljencev je sicer ena izmed mnogih dejavnosti, ki jih na žalski osnovni šoli izvajajo že več kot deset let v skrbi za uspešno integracijo priseljencev v lokalno okolje. Vabila na vse ostale roditeljske sestanke so bila poslana izključno v slovenskem jeziku.
Odzvali so se tudi v Občini Žalec
Na dogodek se je odzval tudi žalski župan Janko Kos, ki je pojasnil, da Občina Žalec v okviru proračuna zagotavlja tudi sredstva za financiranje delovnega mesta učitelja slovenskega jezika za delo s tujci na I. OŠ Žalec. Nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa je namreč izjemno pomembno za vse učence.
»Ta dogodek je pokazal, da država osnovne šole in lokalne skupnosti že več mandatov pušča same in tišči glavo v pesek. Nihče, ki ne pozna vsaj osnovne ravni znanja slovenskega jezika, se ne more vključevati v vzgojno-izobraževalni proces,« je še zapisal Kos v svojem odzivu in hkrati opozoril, da bi se problematike morali lotiti sistematično in na ravni države. (MH)