Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: »Člani so naša moč«

Položaj delavca je danes v primerjavi z obdobjem pred enim desetletjem zelo spremenjen. Tedaj je nastopila kriza, delavci v zasebnem sektorju so ostajali brez služb, podjetja so šla v stečaj. Danes ima marsikdo možnosti izbrati zaposlitev, saj je delavcev premalo in podjetja zanje tekmujejo. Kot še dodaja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, to ne velja za vse panoge in tudi ne vsa podjetja, a vendarle velja, da je priložnosti veliko več, kot jih je bilo kdaj koli.

Pravice izborjene za člane in nečlane
»Vedno bolj pogoste postajajo negotove oblike dela, torej tiste, ki niso delovno razmerje za
nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nekaterih oblik dela, npr. ekonomsko odvisnih oseb ali posredovanih delavcev, včasih sploh nismo poznali ali pa so bile oblike trga dela drugačne. Omenim lahko še neenakomeren in običajno predolg delovni čas, ki postaja pravilo. Manj je sicer neplačanih plač in prispevkov, je pa več premalo plačanih delavcev, zlasti v prekarnih oblikah zaposlitve,« pojasnjuje.
V zadnjih letih se zmanjšuje tudi število ljudi, ki so se pripravljeni vključiti v sindikate v podjetjih. »Eden od razlogov je, da pravice, ki jih doseže sindikat, veljajo tudi za nečlane. To določa zakon. Člani sindikata torej med drugim s članarino financirajo socialni dialog in pogajanja zase in za vse ostale. Zavedanje ljudi, da jim člani sindikata plačujejo njihove pravice, ne obstaja ali pa je premajhno,« je jasna predsednica ZSSS.

‘Nevednost’ glede regresov
Naši sogovornici smo namignili, da naj bi bilo tudi z izplačili regresov vsako leto slabše, a sama pravi, da nima takšnega občutka. »Kjer imamo organizirane sindikate in sklenjene kolektivne pogodbe, je samo po sebi umevno, da regresi so, in to v dogovorjeni višini, prav tako so izplačani do konca junija tekočega leta. Poznam sicer sem in tja kak primer izplačila do konca novembra (zaradi nelikvidnosti), težko pa trdim, da je to praksa. Tudi izplačevanje po delih se včasih pojavi, a redko na način, da je zadnji del izplačan junija,« razloži. Ob tem priznava, da se mpri sindikalno neorganiziranih podjetjih res večkrat pojavi ‘nevednost’ delodajalcev, da so obvezni plačati regres. Lani so te ‘nevednosti’ ugotavljali inšpektorji, zato bo tega letos gotovo manj.

Kaj pa kratenje delavskih pravic?
»Nekako se res zdi, da pravice vsako leto jemljejo, a delavcem, organiziranim v sindikate, ne. Morda v desetletjih dan ali dva dopusta, vse ostalo pa sindikati vsako leto izpogajamo. Regres za letni dopust bo letos zaradi nas v neto znesku višji kot lani, in to za vse, dopusti so vezani na dodatne dneve, ki jih mi izpogajamo za vse, malica je v znesku, ki smo ga mi dogovorili, dodatki na stalnost in (ali) delovno dobo obstajajo…« poudarja Jerkičeva. Ob tem pojasni, da se zaveda, da večine teh pravic marsikdo nima, tudi zato ne, ker ne obstaja kolektivna pogodba za dejavnost, ki jo opravlja, ali pa ker nima nikogar, na katerega bi se lahko obrnil, da bi sploh dobil informacijo o tem. »Spet smo pri organiziranju v sindikate. Ne trdim, da smo najboljši, smo pa edini, ki pri tem lahko pomagamo,« pravi.

Vseskozi opozarjajo
Dodaja še, da je veliko stvari, na katere sindikati opozarjajo in so aktivni pri njihovem reševanju. Tu je recimo delovni čas in problematika v zvezi z njim pa razni modeli fleksibilnosti delovnega razmerja, nizke plače zaradi nizke dodane vrednosti ali preprosto zato, ker jih ni treba dati, ker nihče ne vpraša za višje. »Kako hitro obesimo krivdo na sindikate, ne da bi se potrudili sploh razumeti naše delo. Nismo zakonodajalec, nismo politika, nismo ne policija in ne inšpekcija, pa vendar marsikdo pričakuje, da delamo prav to. Nismo financirani iz proračuna, temveč zgolj iz članarine. Člani so naša moč in tisti pravi člani se tega tudi zavedajo,« zaključi predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Več in podrobneje jutri v novem Celjanu.