Zreški izgnanci: nacisti so z domov so pregnali cele družine

Izgnanci. V svoji novi knjigi Martin Mrzdovnik opisuje zgodbe zreških družin, ki so jih med drugo svetovno vojno nacisti izgnali iz svojih domov.


Okoli 80 Zrečanov so spomladi 1941 izgnali na Hrvaško, v Srbijo in v Bosno in Hercegovino.


Zreški avtor Martin Mrzdovnik se je lotil še ene pomembne zgodovinske teme, ki v tem lokalnem okolju še ni bila dovolj raziskana. V svoji novi knjigi Zreški izgnanci je opisal zgodbe zreških družin, ki bi sicer šle v pozabo.
“Ne spomnim se, da bi o ljudeh, ki so v času druge svetovne vojne bili izgnani iz svojih domov v druge države, v Zrečah veliko govorili. Vsaj v javnosti ne! Vedel sem za nekatere zreške družine, ki so bile izgnane, in marsikdaj sem bil priča pripovedovanju dogodkov, ki so se zgodili v izgnanstvu. Vse te zgodbe so me pritegnile, saj sem za nekatere od njih menil, da bi o njih lahko napisali roman ali posneli film,” je avtor zapisal v uvodu. Tako se je odločil, da njihove zgodbe zapiše, usode tistih, ki so bili v aprilu in juniju leta 1941 izgnani iz svojih zreških domov.

Pričevalci in njihova dediščina

“Potrebno je bilo le še iti do še živečih izgnancev ali njihovih otrok, sorodnikov, saj tam domujejo spomini na ta leta. Skupaj smo ustvarjali pričevanja, zgodbe, iskali fotografije, da je nastala knjiga o zreških izgnancih. Prav vsem je spremenila življenje!” opisuje.
Mnogi so v izgnanstvu zboleli, nekateri tudi umrli. Prav vsi pa so bili duhovno ranjeni, saj so videli vojne grozote, mrtve, ki so jim prerezali vratove, vojake brez udov … in ta negotovost se je globoko vtisnila v takratne otroke, mlade in vse to so prinesli domov. Že to, da te nekdo s silo izžene iz tvojega doma, je velika krivica in prav vsi se še danes vprašujejo o vzroku izgona, navaja avtor. Prepričan je, da je bil ta izgon del širšega in grozovitega načrta, da Slovence kot narod izbrišejo.

Vrnitev v izropane domove

K sreči se to ni zgodilo in konec vojne je prinesel tudi vrnitev na svoj dom, ki je bila za nekatere še hujši udarec od izgnanstva, saj so bili domovi izropani in mnogi niso vedeli, kako začeti znova. Mnogi so prišli domov bolni in ni bilo malo tistih, ki so v letu dni umrli. Skoraj vsi so morali svoje življenje v tedaj novi družbeni ureditvi temeljito spremeniti.
Ob vsem tem je ostala tudi velika bolečina izgnancev, saj je bila njihova žrtev potisnjena v ozadje, kot da so nanje pozabili. “Vsaj takšen je moj občutek, ko sem se pogovarjal z njimi ob pripravi te knjige. Mnogi so pisali svoje spomine, prijateljstva, ki so se spletla v tem času, so negovali še naprej in svojo bolečo izkušnjo prenašali na mlade. Prav njim gre zasluga, da se je vse to ohranilo, in njihova pomoč pri zapisu mnogih zgodb je velika.”

Zgodovinski pomen

“Zgodovina nekega kraja je sestavljena iz mnogih zgodb prebivalcev, ki so del velikega ‘mozaika’, in prav je, da tem dogodkom damo svoje mesto tudi v našem kraju. Vse, kar ni zapisano, se hitro pozabi in prav te zgodbe izgnanih med drugo svetovno vojno so dolgo čakale na zapis. Ta skromen zapis naj pokaže nanje, na njihovo trpljenje in voljo do življenja ter morda še koga spodbudi k temeljitejšemu pogledu na ta čas in te ljudi,” je o knjigi zapisal Martin Mrzdovnik.
Knjiga je dostopna preko spleta (Digitalna knjižnica Slovenije) in v zreškem TIC-u.

Župan o delu

Boris Podvršnik, župan občine Zreče:
“Praviloma so na silo pregnali iz svojih domov celotne družine, kar je žal značilno tudi za naše
Zreče. To pomembno bolečo zgodovinsko izkušnjo želimo sodelujoči v projektu deliti s širšo javnostjo. Požrtvovalnemu avtorju Martinu Mrzdovniku je s pomočjo svojcev, z zavzetim delom, načrtno in pravšnjim občutkom uspelo zbrati in slikovito osvetliti tragične življenjske zgodbe iz tega temačnega časa. Zajema jih s pričevanji in dokumentira s številnimi prvič javno objavljenimi fotografijami, ki ilustrirajo in pojasnjujejo širšo podobo takratne, za naše ljudi in narod izredno težke preizkušnje, ki se v prizadetih srcih zrcali še desetletja kot boleča in nikoli zaceljena rana. Podobno kot mu je to uspelo v pripovedih o zreških talcih leta 2016. /…/
To je hkrati ‘učna ura’ rodoljubja, resnicoljubja in svobodoljubja kot pomembnih prvin naše
zavesti, kulture, identitete, kot temeljnih postulatov naše svobode in neodvisnosti, zato predstavlja pomemben prispevek k naši krajevni zgodovini.”
(N. K.)

 

Oglas