Zreška parna lokomotiva: kako deluje?

Anton Galun. Ptujčan, ki zadnja leta aktivno sodeluje pri obujanju zreške ozkotirne železnice, je prava zakladnica znanja o tehniški dediščini.

V pogovoru za lokalni časopis NOVICE je povedal, kako sploh deluje parna lokomotiva, kako jo pripraviti na vožnjo, kako so potekale priprave na njen prihod in kakšna bo zreška muzejska železnica v prihodnje.

Anton Galun.

Večina nas parne lokomotive še sploh ni videla. Kako pravzaprav deluje?
Drži, danes ljudje ne vedo več, kako deluje. Na muzejskih vožnjah s parno lokomotivo me otroci dostikrat vprašajo, zakaj imamo na lokomotivi te črne kamne, saj ne poznajo več premoga.
No, postopek je tak: v peči parnega kotla zakurimo les ali premog. S kurjenjem segrevamo vodo, ki je v kotlu, in iz nje proizvajamo paro, ki nato poganja parni stroj. Da lokomotiva oživi, traja kar nekaj časa. Za tiste, ki zjutraj težko vstajajo, je to precej naporen posel, saj je treba v lokomotivi zakuriti pet ali šest ur pred vožnjo, da je kasneje dovolj pare za premik. Kurjenje je v vsakem primeru varno. Z lokomotivo namreč vedno upravlja izkušeno moštvo z ustreznimi kvalifikacijami.

Kako ste se v Zrečah pripravili na prihod lokomotive?
Kar nekaj infrastrukture je potrebne, da takšna lokomotiva lahko obratuje. Če imaš na primer dizelsko lokomotivo, ki jo tudi imamo v Zrečah, ni težav: natočiš nafto, pritisneš gumb in se odpelješ. Za parno lokomotivo pa potrebujemo zanesljiv dovod vode, saj jo za delovanje potrebuje precej. Potrebujemo tudi les, premog, prostor, kamor odlagamo pepel …
Tako smo postavili lopo, kjer bo parkirana. To je nekdanje skladišče, ki je bilo nekoč postavljeno na železnici v Rimskih Toplicah. Čeprav smo ga malenkost preuredili, ima še vedno popolnoma avtentični videz. V lopi smo uredili kurilnico s servisnim kanalom, saj je tu in tam treba lokomoti-vo pogledati tudi od spodaj. Za vzdrževanje lokomotive imamo zdaj vrhunske pogoje.

In kaj bo lokomotiva pravzaprav vlekla, kakšen vagon?
Letos bomo dokončali tirno situacijo na železniški postaji v Zrečah, to je okoli 300 metrov proge, ki poteka na sami postaji. Izgradili bomo tri kretnice, med drugim še obnovili tir, kjer zdaj stoji muzejska garnitura. Za prevoz potnikov pa bomo uporabili potniški vagon, ki že zdaj stoji na železniški postaji in je potreben obnove.
Kar nekaj dela bo treba, da bo v obratujočem stanju, to imamo v načrtu v sorazmerno kratkem času. Gre za zelo zanimiv vagon, o katerem smo v zadnjem času veliko novega odkrili. Izdelan je bil leta 1901 v avstrijskem Gradcu, kasneje pa je bil stacioniran v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu, in je eden od štirih takšnih vagonov, ki so nekoč vozili po bosanskih ozkotirnicah.

Kakšni so torej načrti za naprej?
Izjemno pestri, idej je dovolj in tudi ljudi, ki bodo sodelovali. Vse zainteresirane še vedno vabimo k sodelovanju, odprti smo za razne predloge in izredno bomo veseli, če se nam pridružijo ljudje vseh generacij. Pričakujemo razna druženja, izobraževanja, kjer bomo čisto resno pred-stavili posamezne vidike dela na železnici in spoznavanja tirnih vozil, tako da bo za obiskovalce zanimivo.

Zakaj je pomembno, da ohranjamo in prikazujemo tehniško dediščino?
Če se pošalim: zato, da ne bi kdo znova izumil parne lokomotive, saj je ta že bila izumljena pred davnimi leti. Sicer pa je železnica v Zrečah ljudem ostala v spominu. Z muzejem, ki ne bo statična postavitev, temveč gibljiva, bomo ohranjali ta spomin. Namreč pri železnici je sodelovalo ogromno različnih poklicev, ogromno ljudi se je tam izučilo obrti.
Železnica je bila vedno gonilo razvoja, tehnološka revolucija je povezana z železnico in parnim strojem in spomin na to bomo lahko v Zrečah učinkovito ohranjali. Predvsem pa si želimo, da k muzejski železnici privabimo mladino, jim prenašamo to znanje in izkušnje ter jih skušamo navdušiti za tehniške poklice.
(Nina Krobat, NOVICE)

Preberite še:
https://novice.si/page/v-zrecah-bo-znova-vozila-parna-lokomotiva/

Oglas