Zrečanka Anja Kotnik je zlata maturantka

Iskrene čestitke, Anja za prejeti naziv zlata maturantka na Srednji zdravstveni šoli Celje.
Najlepša hvala. Takšnega rezultata res nisem pričakovala. Želela sem si le, da bi maturo naredila tako uspešno, da bi bila sprejeta na fakulteto, o kateri sanjam že iz osnovnošolskih dni.
In katera fakulteta je to?
To je Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru. Prejšnji teden sem prejela veselo novico, da sem na želeno fakulteto sprejeta. Zelo se veselim nadaljnjega študija, saj so to moje sanje in želje. Srečna sem saj vem, da bom po končanem šolanju opravljala poklic z največjim veseljem.
Kako si se pripravljala na maturo? Zaradi korone so bile priprave nekoliko drugačne kot sicer.
Zato so bile bolj stresne. Imeli smo še kar nekaj neobdelane snovi ter nezaključene predmete, zato so bili ti mesci zelo naporni. Najprej sem se posvetila vsem predmetom, kjer še nisem imela zaključne ocene, nato pa sem se začela intenzivno pripravljati na maturo. Imeli smo srečo, da so nam profesorji bili pripravljeni pomagati ter nas vsakodnevno spodbujali.
Izbrala si Srednjo zdravstveno šolo Celje. Zakaj?
Za to šolo sem se odločila, ker že od nekdaj rada pomagam ljudem. Vedno sem občudovala medicinske sestre in reševalce, ker vem, da imajo veliko znanja in so vedno pripravljeni nesebično pomagati. Za zdravstveno šolo sem se namreč odločila že v 6. razredu osnovne šole, ko sem zaradi bolezni morala ostati v bolnišnici. Čeprav sem bila še otrok, ne bom nikoli pozabila medicinske sestre, ki me je vsako jutro pozdravila s toplim nasmehom in prijaznimi besedami. Poleg napornega dela, ki ga je opravljala, sem jo občudovala, ker si je vzela čas za vsakega bolnika ter ga poskušala spraviti v dobro voljo. Takrat sem se odločila, da tudi jaz želim opravlja-ti ta plemenit poklic.
Kaj ti je šola poleg znanja še dala?
Poleg znanja sem pridobila predvsem izkušnje v bolnišnici, kjer smo opravljali praktični pouk. Tam sem prejela toliko spominov, ki jih ne bom nikoli pozabila. Spomini so tako srečni in veseli kot tudi žalostni. Ampak konec dneva so vedno premagali lepi trenutki, ker so mi bolniki polepšali dan z enim samim nasmehom. Predvsem pa sem se naučila, kaj pomeni biti zdrav.

(Intervju si v celoti preberite v četrtkovi tiskani izdaji NOVIC)