Vojko Korošec. Na Zreškem uspešno nadaljuje vinogradniško in vinarsko tradicijo svojih prednikov.
Epidemija nam podarja veliko prostega časa, kako ga izkoriščate pri vas doma?
Imamo srečo, da nismo omejeni samo na stanovanje, saj narava zahteva svoje in imamo v spomladanskih dneh obilo dela in opravil tako v vinogradih kot kleti. Lotili smo se tudi del, ki smo jih v prejšnjih letih zaradi pomanjkanja časa nekoliko zanemarjali. Od doma se odpravljamo le po najnujnejše nakupe, enkrat na teden. Utrgali pa smo si tudi čas za kakšen sprehod po delu posestva, kamor sicer ne zahajamo prav pogosto. Tukaj mislim predvsem na gozdove.
Kdaj ste začeli z vinogradništvom? Nadaljujete tradicijo svojih staršev?
Letos mineva 20 let od odločitve, da predvsem živinorejsko kmetijo preusmerimo v vinogradniško. Prve trte v novih vinogradih smo zasadili v letu 2002. Tako kot večina pohorskih kmetij so tudi pri nas bile v preteklosti določene površine zasajene z vinogradi. V glavnem je bila to pridelava za »lastne« potrebe. Glede na nam znane podatke, so se naši predniki z vinogradništvom ukvarjali vsaj 135 let nazaj, ko so zgradili vinsko klet, ki jo sedaj uporabljamo, kot degustacijski prostor. Takrat so lesene strope zamenjali z opečnimi velbi. Sama klet je bistveno starejša, saj je grajena iz kamna.
Zakaj ime Andrejc?
V to obdobje spada tudi hiša, ki nosi ime »pri Andrajcu.« Po njej smo kasneje poimenovali tudi blagovno znamko naših vin linije »Andrejc«
Kje so vaši vinogradi? Katere sorte grozdja gojite?
Prvi hektar vinograda smo povsem ljubiteljsko zasadili leta 2002, nadaljevali 2003 in potem leta 2010, 2012, 2015, 2016… Danes tako obdelujemo dobre tri hektare lastnih vinogradov. Nekaj jih imamo še v najemu. So v Zrečah, Polenah in Prelogah pri Konjicah. Največ površin imamo zasajenih s sorto Chardonnay iz katere pridelujemo sortna vina in je tudi osnova za belo klasično penino »blanc de blanc«. Potem so tu še sorte Sivi Pinot, Traminec, Laški Rizling, Rumeni Muškat in nazadnje še nova sorta Solaris. Zasajeni imamo tudi dve sorti za pridelava rdečih vin, Modro Frankinjo in Modri Pinot. Modra frankinja je osnova za penino Rosé, iz Modrega Pinota pa poleg penine pridelujemo tudi rdeče vino, dozoreno v hrastovih oziroma »barrique« sodih.
In katero vino vam najbolj prija?
Všeč so mi mlada, sveža, sadna, aromatična vina, ki so pridelana po tehnologiji hladne oziroma kontrolirane fermentacije. Za pridelavo takšnih vin je potrebno povsem zdravo, tehnološko zrelo grozdje in tehnologija, ki dopušča čim manjši stik zraka z moštom ali vinom ter seveda sistem hlajenja oziroma gretja.
Kdo kupuje vaša vina? Po katerih je največje povpraševanje?
Naša vina prodajamo v restavracijah, gostilnah in hotelih v bližnji okolici ter na vinskih degustacijah, ki jih pripravimo za zaključene skupine v naši kleti. Preko degustacij nekaj vina izvozimo tudi izven naših meja. Še vedno največ prodamo hišnega vina #Andrejc, ki je zvrst različnih belih sort, a osnova je sorta Laški Rizling. Vino je polsuho in primerno za vsak dan. Potem se ponašamo tudi s paleto sortnih vin, različnih stilov in sladkornih stopenj iz prej naštetih sort. Težko je reči katera, katerih vin največ prodamo, saj ima vsak kupec svoj okus. Nekomu so všeč suha vina, drugemu penine, tretjemu polsladki muškat…
Uvajate kakšne nove postopke v pridelavo vin? Ste v čem edinstveni?
Vinarstvo je zelo živahna panoga, ki zahteva nenehno spremljanje trendov, uvajanje novih postopkov in tehnologij. Dopušča veliko mero kreativnosti in svobode. Samoumevna je higiena tako v vinogradu kot kleti. Vsaka letina pusti svoj pečat v vinu, so pa znanje in enološki postopki tisti, ki dopuščajo kletarju, da vina iz leta v leto prinesejo svoj prepoznavni karakter. Po tem se ločimo vinogradniki in vinarji.
(Intervju si v celoti preberite v novi izdaji lokalnega časopisa NOVICE)
