Žički grobeljnik praznuje: ob jubileju spominski kovanec in razglednica

Žiče. Ob 20. obletnici endemita žički grobeljnik pripravljajo sklop dogodkov – na prvem so snovali zamisli za zeleni turizem, na drugem virtualnem srečanju pa poudarili zlasti pomen ohranjanja varovanih vrst. Ob obletnici so izdali tudi spominsko razglednico, izdali bodo še kovanec.

Žički grobeljnik v tem času bujno cveti. Je endemit, ki v Sloveniji uspeva le blizu kamnoloma v Žičah in ponekod v njegovi okolici. Letos mineva 20 let, odkar so rastišče z občinskim odlokom zaščitili kot botanični naravni spomenik. V Turističnem društvu Žička Gorca Žiče s soorganizatorji tako letos pripravljajo sklop dogodkov.

Za naravi prijazen razvoj Žič

Na Snovalnici, 1. vaškem zelenem medgeneracijskem heckathonu, so družno snovali zeleni turizem. Namen je bil ozaveščati in spodbujati ustvarjanje v skladu z naravnimi danostmi. Na dvodnevnem spletnem dogodku je prejšnji teden 32 odraslih in 30 otrok soustvarilo kar 250 idej in zamisli.
“Z željo po soustvarjanju in prispevanju k razvoju Žič smo izvedli dogodek, ki je potekal v digitalni obliki. Želeli smo pridobiti ideje, kjer so domačini zadovoljni, trajnostno napredni pri svoji ponudbi, pri čemer bi bile ideje edinstvene, neponovljive in ne ciljajo na množični turizem, ampak butični turizem. Menimo, da mora uresničevanje idej zelenega turizma postati način življenja, ki se ga mora zavedati vsak posameznik v kraju, kjer živi,” je povedala predsednica Turističnega društva Žička Gorca Rosana Šuc Ravničan.
Ideje bodo zdaj združili v vsebinske sklope in jih v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Žiče presojali o nadaljnji začrtani poti razvoja kraja.

Ambasadorji zelenega turizma

Pri soustvarjanju so lahko udeleženci pokusili zakusko butičnih ponudnikov, ki so jo prejeli domov, prav tako bodo prejeli spominske kovance žičkega grobeljnika, ki jih ob obletnici izdaja Krajevna skupnost Žiče.
Zbrane je nagovoril predsednik KS Jože Satler, dogodek pa so soustvarili tudi številni drugi ambasadorji trajnostnega turizma: vodja TIC Slovenske Konjice Tjaša Kangler, ravnatelj Vrtca Slovenske Konjice Tomaž Popović, Ljudmila Strahovnik iz Zavoda RS za varstvo narave, pa Robi in Karin Lavin iz Zavoda Anima Mundi, Tadeja Waldhuber iz konjiškega TIC in Katja Temnik iz Zeliščnega vrta Majnika.
“Menimo, da smo z dogodkom povezali vsaj nekaj vaščanov v soustvarjanje in povečali čut za odnos do ohranjanja naravnih danosti kraja Žiče. Z več delavnicami bomo letos izdelali predlog, katere vsebine bomo poskusili implementirati kratkoročno in srednjeročno,” je dodala Rosana Šuc Ravničan.

Drugi virtualni dogodek

Ob 20. obletnici razglasitve rastišča žičkega grobeljnika v Žičah so se vsi deležniki, ki so z rastlino in njenim zavarovanjem povezani, ta teden še srečali na virtualnem dogodku in začrtali poti za naprej. Predvsem so izpostavili problematiko vse večjega pritiska in nedovoljenega odnašanja redkih in zavarovanih vrst z rastišč.
Župan Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc je ob tem poudaril pomen endemita za
lokalno skupnost in turizem ter se zahvalil vsem, ki ustrezno skrbijo in varujejo to edinstveno naravno bogastvo. Zahvala gre tudi pobudnici projekta za zaščito, profesorici biologije na Osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah, Darinki Gilčvert Berdnik.
Na virtualnem srečanju so bili prisotni tudi direktor in predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, predstaviki KS Žiče, TD Žička gorca in drugi.

Razglednica je dovolj!

Na Zavodu za varstvo narave so ob obletnici botaničnega spomenika torej izdali spominsko razglednico, s katero želijo simbolno ozavestiti vse, da je razglednica dovolj. Pojavljajo se namreč nepridipravi, ki zavarovane vrste zbirajo, kar pa je nelegalno in hkrati malo verjetno, da bi se rastlinske vrste v domačih vrtovih »prijele«.
Škoda v naravi je tako dvojna – na rastiščih je rastlin vse manj, posamezniki pa si zaradi nelegalnega dejanja ne upajo vprašati, zakaj z vzgojo doma ne gre. Policija taka dejanja obravnava kot kazniva dejanja. Za storilce je zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora, so opozorili na Zavodu.
Tovrstnih dejanj na rastišču v Žičah sicer k sreči ni bilo, so pa denimo nepridipravi že večkrat izruvali velikonočnico na Boču.

O tej posebni rastlini

Nahajališče žičkega grobeljnika v kamnolomu v Žičah je bilo že leta 1976 uvrščeno v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije in je botanična naravna vrednota. Vrednost in pomen ohranjanja nahajališča je prepoznala tudi lokalna skupnost in tako je Občina Slovenske Konjice leta 2001 rastišče žičkega grobeljnika v Žičah z aktom zavarovala kot botanični naravni spomenik.
Skrb za nahajališče je Občina zaupala Turističnemu društvu Žička gorca Žiče, ki skrbi za vzdrževanje ograje, okolice, parkirišča, informativno tablo in vsako leto v času cvetenja ob rastišču pripravi srečanje oz. prireditev s kulturnim programom (letos zaradi epidemije tradicionalne prireditve ni bilo).

Kako se je začelo … 

Na virtualnem dogodku je Darinka Gilčvert Berdnik iz OŠ Pod goro povedala:
“Leta 2000 sva s prijateljem in kolegom Andrejem Seliškarjem delala popis rastlin na Konjiškem in se ustavila tudi pri rastišču žičkega grobeljnika, na katerem je bil navožen gramoz za posip cest. Pa mi pravi Andrej, da sem jaz domačinka in bi lahko kaj rekla, da tole ne bi bilo tako neugledno.
Takoj smo z učenci biološkega krožka Osnovne šole Pod goro začeli razmišljati, kako in kaj. Ker smo dober kolektiv, so vsi na šoli pomagali. Z učenci smo odšli k takratnemu županu Janezu Jazbecu in mu predlagali zavarovanje rastišča žičkega grobeljnika. Župan je imel posluh in tako smo dobili naravovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo narave.
Na Osnovni šoli Pod goro smo izdelali tudi raziskovalno nalogo Žički grobeljnik, s katero smo sodelovali na regijskem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava na temo Turizem in dediščina in dobili zlato priznanje.
Sodelovali smo tudi z ZRC SAZU, Branetom Vrešem in Andrejem Seliškarjem pri oblikovanju napisa za informativno tablo, da so na njej napisane bistvene značilnosti, ki so v pomoč tako laikom kot botanikom.
Naša takratna knjižničarka Marija Golčer, žal danes že pokojna, je napisala igrico na temo Žičkega grobeljnika, ki smo jo učenci naše šole uprizorili v Kulturnem domu v Žičah in leto kasneje v Beogradu na prireditvi Radost Evrope v Sava centru, kjer smo zastopali Slovenijo med 24 državami in pred 5 tisoč gledalci.
Da je takrat v Žičah na rastišču vse teklo po programu, je zaslužna krajevna skupnost z Jožetom Satlerjem in Turistično društvom Žička gorca Francem Bezenškom ter krajani Žič, ki so s prostovoljnimi delovnimi akcijami uredili rastišče pod strokovnim vodstvom in ga urejamo in zanj skrbimo še danes. Krajani Žič pa budno pazijo, da nihče ne trga te drobne rumene rožce, ker so ponosni, da raste v njihovem kraju.”

Pesem o endemitu

Mladi osnovnošolski pesnik Matic Mezner pa je žičkemu grobeljniku napisal pesem:

V senci Žičke kartuzije rase roža taka,
da ji nikjer pod soncem nobena ni enaka.
Ta roža res ni večja kot navadno zelje,
pa vendar si jo ogleda vsak, ki se mimo pelje.

Pozimi se ta roža nič posebnega ne zdi,
nato pa aprila in maja končno zacveti.
Cvet njen je barve zlato-rumene,
steblo in listi pa nežno zelene.

To cvetico pride vsak občudovat,
naj si je Slovenec, Anglež ali Hrvat.
Ta roža je kartuzijanski endemit,
poznana pod imenom Žički grobeljnik.

(Vir: TD Žička Gorca Žiče, Zavod RS za varstvo narave, lokalni časopis NOVICE)

 

 

 

Oglas