Dan žena, ki smo ga, tako kot vsako leto, praznovali včeraj, osmega marca, ni le dan za podarjen cvet ženskam, pač pa pomemben opomnik o zavedanju priborjenih pravic, ki pa so ponekod le črka na papirju.
Vsaka peta ženska je žrtev fizičnega nasilja partnerja, veliko se jih sooča z nadlegovanjem v službi.
Praznik, takrat še pod imenom dan delovnih žena, se je prvič uveljavil leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. V Sloveniji so ga prvi praznovali v Trbovljah. Danes se praznuje množično v približno sto državah po svetu v znak ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Kljub temu še vedno prihaja do razlik v primerjavi z moškimi, denimo tudi v višini plače, saj so za isto delovno mesto ženske praviloma še vedno plačane manj, a je plačna vrzel med spoloma v Sloveniji med najnižjimi v Evropski uniji.
Marija, stara 44 let in pol
Povprečna Slovenka je še vedno Marija – to ime namreč močno prednjači po pogostosti, sledita imeni Ana in Maja. Dekleta, rojena leta 2020, pa so najpogosteje dobila ime Ema, Zala ali Mia, po pričakovanjih bodo deklice s to letnico živele 83,4 leta.
Največ žensk je v zgodnjih srednjih letih, slovensko povprečje je 45,1 leta, v Celju je povprečje nekoliko nižje, in sicer 44,5 leta.
Redno deležne nadlegovanja in seksizma
Sredi februarja je varuh človekovih pravic, Peter Svetina, odboru Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk v Ženevi predstavil ugotovitve o položaju žensk v Sloveniji.
Na indeksu enakosti spolov je Slovenija za lansko leto dosegla 67,5 točke od stotih možnih. Razlika v plači med spoloma se je zmanjšala. Lani se je povečal delež izvoljenih žensk v parlament, dobili smo tudi prvo predsednico države, delež izvoljenih županj pa je bil le 13,7-odstoten.
Večji problem pa je, da se ženske na javnih položajih in novinarke redno srečujejo z nadlegovanjem moških kolegov, s seksizmom in z žalitvami na podlagi spola. Več o (ne)enakopravnosti žensk, pa preberite v najnovejšem Celjanu.