{"id":207537,"date":"2026-10-21T08:23:21","date_gmt":"2026-10-21T06:23:21","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=207537"},"modified":"2026-10-21T10:32:28","modified_gmt":"2026-10-21T08:32:28","slug":"umrl-kipar-vasko-cetkovic-avtor-stevilnih-skulptur-na-stajerskem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/umrl-kipar-vasko-cetkovic-avtor-stevilnih-skulptur-na-stajerskem\/","title":{"rendered":"Umrl kipar Vasko \u0106etkovi\u0107, avtor \u0161tevilnih skulptur na \u0160tajerskem"},"content":{"rendered":"

V 89. letu starosti je umrl akademski kipar in slikar Vasilije \u0106etkovi\u0107 \u2013 Vasko. Njegove skulpture stojijo v \u0161tevilnih \u0161tajerskih krajih, med drugim v Slovenskih Konjicah, Zre\u010dah, Roga\u0161ki Slatini, Celju, \u017dalcu in Slovenski Bistrici. Mnoga svoja dela je ob\u010dinam podaril.\"\"<\/strong><\/p>\n

Akademski kipar in slikar Vasilije \u0106etkovi\u0107 \u2013 Vasko<\/strong> je ve\u010dji del svojega ustvarjalnega \u017eivljenja pre\u017eivel na Celjskem, zadnja desetletja pa v Roga\u0161ki Slatini. V ve\u010d desetletjih umetni\u0161kega ustvarjanja je nastala vrsta javnih skulptur, spomenikov, manj\u0161ih kiparskih del in slik. \u0160tevilne skulpture je ustvaril za trge, parke, okolico \u0161ol in podjetij, pogosto v sodelovanju z delavci v industrijskih obratih.<\/p>\n

Slovenskim Konjicam podaril dve skulpturi<\/strong><\/p>\n

Med njegovimi najbolj znanimi deli v na\u0161ih krajih sta bronasti skulpturi \u017denska na konju in Konj in \u017eenska v Slovenskih Konjicah. Prvo, skoraj tri metre visoko skulpturo, je mestu podaril leta 2009. Postavili so jo na Mestni trg, pred Dom kulture in sodi\u0161\u010de. Osem let pozneje je Konji\u010danom podaril \u0161e skulpturo Konj in \u017eenska, ki so jo maja 2017 postavili pod Dvorec Trebnik. Vlivanje te skulpture v bron so omogo\u010dili donatorji. Njegova povezanost s Slovenskimi Konjicami pa sega precej dlje v preteklost. \u017de leta 1975 je za obmo\u010dje tovarne Konus ustvaril skulpturo, ki stoji pri vhodu v nekdanji industrijski kompleks. Z njo je \u017eelel ponazoriti delo, razvoj in povezanost zaposlenih v podjetju.<\/p>\n

V Zre\u010dah zdru\u017eil umetnike in kova\u010de<\/strong><\/p>\n

Posebno mesto v Vaskovem ustvarjanju imajo Zre\u010de, kjer je bil pobudnik in idejni vodja tamkaj\u0161nje forma vive. Ta je za\u010dela nastajati leta 1973 v sodelovanju s takratnim direktorjem Uniorja Marjanom Osoletom<\/strong>. Zre\u0161ka forma viva je bila zasnovana na povezovanju likovnih umetnikov in industrije. Kiparji so pri ustvarjanju uporabljali predvsem \u017eelezo, jeklo in umetne bruse, pri izdelavi skulptur pa so sodelovali tudi Uniorjevi delavci in kova\u010di. Kovinske skulpture so nastajale vse do leta 1989. Vasko je v Zre\u010dah ustvaril tudi skulpturo Brusi, je avtor tamkaj\u0161njega spomenika talcem in skulpture Cvet pre \u0161olo na Stranicah.
\nSodelovanje z industrijo je bilo zna\u010dilno za njegov na\u010din dela. Ustvarjal je v razli\u010dnih tovarnah na \u0160tajerskem. Pri delu je uporabljal les, \u017eelezo, kamen, beton, keramiko, steklo, jeklo in aluminij.<\/p>\n

Pegaz, Alma Karlin in Josip Pelikan<\/strong><\/p>\n

\"\"V Roga\u0161ki Slatini, kamor se je preselil z \u017eeno Ano<\/strong>, je leta 2008 ustvaril podobo bronastega krilatega konja Pegaza. Skulptura stoji na Pegazovi plo\u0161\u010dadi in ponazarja legendo o nastanku slatinskih mineralnih vrelcev. Vasko jo je podaril ob\u010dini.
\nOb\u010dinam je podaril \u0161e ve\u010d drugih del. Na Krekovem trgu v Celju so postavili njegov kip svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karli<\/strong>n. Ustvaril je tudi kip celjskega fotografa Josipa Pelikana<\/strong>. Med njegovimi drugimi deli na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju so spomenik hmeljarjem v \u017dalcu, skulptura Delavec \u2013 Kultura v Slovenski Bistrici in skulptura v Velenju. Ustvarjal je tudi za javne prostore po \u0161tevilnih drugih krajih.
\nVasko ni podarjal le kipov. Pegazovemu domu za starej\u0161e v Roga\u0161ki Slatini je leta 2007 namenil kar 70 svojih slik, \u017ee pred tem pa je Kulturnemu zavodu Roga\u0161ka Slatina podaril lesen relief.<\/p>\n

Iz \u010crne gore na \u0160tajersko<\/strong><\/p>\n

Vasilije \u0106etkovi\u0107 se je rodil 8. aprila 1938 v Lepencu v \u010crni gori, v dru\u017eini s trinajstimi otroki. Pri petnajstih letih je od\u0161el na \u0161olanje v Novi Sad, pozneje pa ga je pot vodila v Split, kjer se je izobra\u017eeval na Me\u0161trovi\u0107evi Mali akademiji. Dve leti je delal tudi v ateljeju kiparja Jovana Soldatovi\u0107a<\/strong> v Novem Sadu. \u0160olanje je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1965 diplomiral pri profesorjih Borisu in Zdenku Kalinu<\/strong>.
\nPo \u0161tudiju se je z \u017eeno Ano preselil na Celjsko. Najprej sta \u017eivela v Zadobrovi, nato v Prekorju pri Celju, kjer sta si uredila hi\u0161o z ateljejem in galerijo. Tam je Vasko dolga leta ustvarjal in razstavljal, preden sta se zakonca preselila v Roga\u0161ko Slatino.
\nPrvo samostojno razstavo je pripravil februarja 1970 v Slovenskem ljudskem gledali\u0161\u010du Celje. Sledile so \u0161tevilne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Njegova dela so bila predstavljena tudi v ve\u010d monografijah.
\nUstvarjal je tudi zunaj Slovenije. Leta 1990 je v nem\u0161kem Grevenbroichu, pobratenem mestu Celja, postavil skulpturo Vozel, ki ponazarja povezovanje ljudi in dr\u017eav. Pozneje je tam nastala \u0161e njegova skulptura Rast.
\nZa svoje delo je prejel ve\u010d priznanj, med drugim leta 1974 Pre\u0161ernovo nagrado Kulturne skupnosti ob\u010dine Celje, leta 2011 pa zlati celjski grb za \u017eivljenjski kiparski opus in monumentalno spomeni\u0161ko plastiko.
\nVasko je umrl star 88 let. Njegova dela ostajajo del javnih prostorov \u0161tevilnih slovenskih mest in krajev, s katerimi je bil povezan ve\u010d desetletij.
\n(NK; Vir fotografij: arhiv \u010dasopisa NOVICE, Visit Celje, Visit Roga\u0161ka)<\/p>\n\r\n