{"id":190398,"date":"2025-08-03T08:17:25","date_gmt":"2025-08-03T06:17:25","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=190398"},"modified":"2025-08-03T08:19:06","modified_gmt":"2025-08-03T06:19:06","slug":"romana-kolar-prepricana-sem-da-imamo-vsi-nekaj-posebnih-potreb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/romana-kolar-prepricana-sem-da-imamo-vsi-nekaj-posebnih-potreb\/","title":{"rendered":"Romana Kolar: \u00bbPrepri\u010dana sem, da imamo vsi nekaj posebnih potreb\u00ab"},"content":{"rendered":"

Romana Kolar, inkluzivna pedagoginja, ravnateljica iz Slovenskih Konjic. \u010ceprav je sprva \u0161tudirala tekstilno kemijo in ra\u010dunalni\u0161tvo, je svojo poklicno pot kasneje povsem posvetila delu z otroki s posebnimi potrebami. <\/strong><\/p>\n

Zadnja tri leta je ravnateljica ljubljanskega Centra IRIS, edine izobra\u017eevalne ustanove za slepe in slabovidne otroke v SlovenijiZ dru\u017eino \u017eivi v konji\u0161kih \u0160kalcah, v prostem \u010dasu pa so ji v\u0161e\u010d tudi adrenalinske izku\u0161nje.<\/p>\n

\"\"Va\u0161a \u0161olska pot je zelo zanimiva. Najprej ste \u0161tudirali tekstilno kemijo in ra\u010dunalni\u0161tvo \u2013 ni\u010d torej ni kazalo, da boste kariero kasneje posvetilu delu z otroki s posebnimi potrebami. Kako vas je \u017eivljenje pripeljalo na to pot?
\n<\/strong><\/em>\u017de v osnovni \u0161oli sem govorila, da bom \u0161ivilja ali u\u010diteljica, takrat o ra\u010dunalni\u0161tvu nisem razmi\u0161ljala, prav tako ne o posebnih potrebah. Po zaklju\u010dku srednje tekstilne \u0161ole sem se vpisala na fakulteto za strojni\u0161tvo, smer tekstilstvo, saj se je takrat \u0161e kazala mo\u017enost kasnej\u0161e zaposlitve na srednji tekstilni \u0161oli. V tem obdobju me je ra\u010dunalnik \u017ee zelo zanimal. Ker s \u0161tudijem nisem imela velikih te\u017eav, sem vzporedno vpisala \u0161e ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko. Ko sem diplomirala iz tekstilne kemije, seveda ni bilo ve\u010d mo\u017enosti zaposlitve na tekstilni \u0161oli.
\nPo obeh porodni\u0161kih dopustih sem delala razli\u010dna dela, ves \u010das pa me je vleklo v \u0161olsko okolje. Ko sem sama iskala zaposlitev v \u0161oli, je bila situacija popolnoma druga\u010dna, kot je danes. V \u0161oli se nisi mogel zaposliti, \u010de nisi imel vseh pogojev za zaposlitev. Kadra je bilo v ve\u010dini dovolj. \u0160e danes sem hvale\u017ena gospodu Francu \u0160elihu, takratnemu ravnatelju Gimnazije Slovenske Konjice, ki mi je v okviru izobra\u017eevanj za odrasle omogo\u010dil izvajanje nekajurnega ra\u010dunalni\u0161kega te\u010daja za odrasle in s tem pripomogel, da sem se lahko vpisala na pedago\u0161ko-andrago\u0161ko izpopolnjevanje. Zaposlitev v \u0161olstvu je bila takrat namre\u010d pogoj, da si bil sprejet na omenjeno dokvalifikacijo. Kljub diplomi in opravljeni pedago\u0161ko-andrago\u0161ki dokvalifikaciji \u0161e vedno nisem izpolnjevala pogojev za pou\u010devanje otrok s posebnimi potrebami, sem pa izpolnjevala pogoje za delovno mesto varuha-negovalca v posebnem programu in tako se je moje delo z otroki s posebnimi potrebami za\u010delo.<\/p>\n

Prve pedago\u0161ke izku\u0161nje ste pridobivali na Konji\u0161kem in Zre\u0161kem, tudi v \u0161oli V parku.\u00a0<\/strong><\/em>
\n\u0160e vedno z velikim veseljem in ponosom povem, kje se je moja pedago\u0161ka pot za\u010dela. Leta 2007 sem se zaposlila kot varuh-negovalec v posebnem programu vzgoje in izobra\u017eevanja v O\u0160 Pod goro oz. \u0161oli V parku. Na to obdobje, predvsem na delo v oddelku, me ve\u017eejo res lepi spomini.
\nSamo delo ni bilo vedno lahko, ampak bili smo odli\u010den tim, ki smo si znali nuditi podporo in pomo\u010d. S star\u0161i smo odli\u010dno sodelovali, zaupali so na\u0161im odlo\u010ditvam in na\u0161emu delu in prepri\u010dana sem, da jih nismo razo\u010darali. Imela sem tudi sre\u010do, da sem delala z odli\u010dno u\u010diteljico Ireno Pe\u010dovnik. Na nek na\u010din je ona bila ves ta \u010das moja “mentorica”, od katere sem se najve\u010d nau\u010dila o delu z otroki s posebnimi potrebami.
\nVrsto let sem v Slovenskih Konjicah in Zre\u010dah v okviru izobra\u017eevanja za odrasle na SIC-u Slovenske Konjice (zdaj\u0161njem \u0160C) izvajala tudi te\u010daje ra\u010dunalni\u0161tva za odrasle, v srednje\u0161olskih programih za odrasle pa sem pou\u010devala naravoslovne, tekstilne in kemijske predmete.<\/p>\n

Svoje poslanstvo ste kasneje na\u0161li v delu z otroki in mladimi s posebnimi potrebami. Zakaj?<\/strong><\/em>
\nTo je zelo te\u017eko pojasniti. Da si \u017eelim delati z otroki s posebnimi potrebami, sem spoznala \u017ee med delom v O\u0160 V parku. Takrat sem delala predvsem z otroki z du\u0161evno motnjo. Te\u017eko je pojasniti zadovoljstvo, ko vidi\u0161 otroka, ki je iskreno hvale\u017een, ker si mu prinesel bonbon. Ali pa zadovoljstvo v o\u010deh otroka, ki je po ve\u010dmese\u010dnem trudu kon\u010dno pravilno sestavil kocke. Ti otroci te nau\u010dijo ceniti majhne stvari. Da so sre\u010dni, ne potrebujejo dragih igra\u010d, samo pozornost in zavedanje, da jih imamo radi tak\u0161ne, kot so.
\nVes \u010das, odkar delam z otroki s posebnimi potrebami, to delam z veseljem. Rada sem z otroki. \u010ce lahko, sem jim vedno pomagala poiskati mo\u017enosti in prilo\u017enosti, da se izka\u017eejo na podro\u010djih, kjer so dobri. Te\u017eko je opisati veselje in ponos dijakov s posebnimi potrebami, ki so po letu trdega dela in truda na dr\u017eavnem prvenstvu premagali vrstnike enakovrednih \u0161ol. Ko si del tega in ko se zave\u0161, da si k tem ob\u010dutkom pripomogel tudi ti, ve\u0161, da je to tvoje poslanstvo.
\nSicer pa sem prepri\u010dana, da imamo vsi nekaj posebnih potreb. Eni za delo potrebujejo mir, drugi obo\u017eujejo glasbo v ozadju, tretji spet nekaj drugega. \u010ce tega nimajo, te\u017eko delajo. Enako je z otroki s posebnimi potrebami. Oni pa\u010d potrebujejo druge pripomo\u010dke in prilagoditve. Potrebujejo pove\u010dan tisk, lupo, kretnjo, druga\u010dno barvo lista, nekaj ve\u010d \u010dasa, da se zberejo, ali pa la\u017eji program, v katerem bodo lahko zacveteli in pokazali svoja mo\u010dna podro\u010dja. Strokovni delavci skupaj s star\u0161i pa smo tisti, ki moramo to ugotoviti, sprejeti in otroku pomagati, da lahko napreduje v svojem lastnem tempu.
\nPogovor je v celoti objavljen v lokalnem \u010dasopisu NOVICE.<\/strong><\/em>
\n(NK)<\/p>\n\r\n