{"id":190189,"date":"2025-07-29T11:33:59","date_gmt":"2025-07-29T09:33:59","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=190189"},"modified":"2025-07-29T11:33:59","modified_gmt":"2025-07-29T09:33:59","slug":"konjicanka-marija-medven-prezivljam-najlepsa-leta-svojega-zivljenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/konjicanka-marija-medven-prezivljam-najlepsa-leta-svojega-zivljenja\/","title":{"rendered":"Konji\u010danka Marija Medven: \u00bbPre\u017eivljam najlep\u0161a leta svojega \u017eivljenja\u00ab"},"content":{"rendered":"

Marija Medven. Poklic medicinske sestre je izbrala skoraj po naklju\u010dju, a ga je skozi \u017eivljenje povsem ponotranjila. <\/strong><\/p>\n

Za\u010dela je kot bolni\u010darka Rde\u010dega kri\u017ea, pozneje delovala kot operacijska sestra, predavateljica prve pomo\u010di in vodja razli\u010dnih izobra\u017eevanj, do upokojitve kot glavna medicinska sestra Lambrechtovega doma. S svojim znanjem, odlo\u010dnostjo in sr\u010dnostjo je postavljala vi\u0161je standarde in vedno delovala v korist stanovalcev.
\n\u0160e danes obiskuje starej\u0161e, bolne in osamljene, jim meri krvni tlak, nudi podporo, predvsem pa jim vra\u010da \u010dlove\u0161ko toplino. Pred 15 leti je s prostovoljkami uvedla ‘vozi\u010dkanje’, ki stanovalcem doma omogo\u010da, da vsaj enkrat tedensko za\u010dutijo \u017eivljenje zunaj doma. Vodila je te\u010daje prve pomo\u010di, usposabljanja za nego na domu, opozarjala na pomen preventive in omogo\u010dala, da so \u0161tevilni prisko\u010dili na pomo\u010d takrat, ko je bilo to najbolj potrebno.
\nV uredni\u0161tvu lokalnega \u010dasopisa NOVICE so se ji poklonili s priznanjem za \u017eivljenjsko delo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Gospa Marija, v uredni\u0161tvu NOVIC smo se vam poklonili s priznanjem za \u017eivljenjsko delo. Kaj vam pomeni?<\/strong><\/em>
\nPomeni mi ogromno. Ko me je urednik NOVIC Ale\u0161 Mrzdovnik poklical in sporo\u010dil novico, sem bila izjemno presene\u010dena. Pred nekaj leti je priznanje dobila dr. Marija Ana Tisovic, s katero sva skupaj delali. Tedaj sem jo poklicala in ji iskreno vo\u0161\u010dila, saj si je priznanje zares zaslu\u017eila. In ko sem sli\u0161ala, da priznanje letos prejmem jaz, sem najprej pomislila, kako bom lahko stopila v tako velike \u010devlje. Toda tak\u0161nega priznanja se seveda ne zavrne. Zares mi pomeni ogromno. Zato ker je to priznanje, ki izhaja iz mojega doma\u010dega okolja, ki je opazilo, da sem nekaj naredila.
\nZa tem priznanjem pa ne stojim le jaz, temve\u010d na stotine ljudi, s katerimi sem in \u0161e delam. To ni le moje priznanje, je priznanje vseh nas, vsi smo v tem kristalu.<\/p>\n

Pred tremi leti so vas po\u010dastili z bronastim grbom konji\u0161ke ob\u010dine. Kako pomembno se vam zdi, da lokalna skupnost prepozna in nagradi zaslu\u017ene ob\u010dane?<\/strong><\/em>
\nTo je zelo, zelo pomembno. In \u0161e nekaj se mi zdi zelo pomembno: pred tremi leti sem grb dobila jaz, medicinska sestra; lani ga je prejela Renata Gabrovec, tudi medicinska sestra, in letos ga je dobila Mateja Rebernak, prav tako medicinska sestra. Na lica so mi pritekle solze sre\u010de. Veste, neko\u010d medicinske sestre nismo bile spo\u0161tovane, toda ugled tega poklica se je zvi\u0161eval in danes je zame nekaj najlep\u0161ega, ko vidim, da na\u0161 poklic prepozna in spo\u0161tuje tudi lokalna skupnost.
\nTo je zame najlep\u0161i poklic na svetu, toda treba ga je opravljati z du\u0161o. \u0160e zdaj se kdaj spomnim o\u010di, ki so me milo gledale z bolni\u0161ke postelje \u2026 To je du\u0161a.<\/p>\n

Medicinske sestre so o\u010di slepega, u\u0161esa gluhega in proteza amputiranega, ste mi dejali ob najinem pogovoru pred tremi leti. Se vam zdi, da je ta poklic danes dovolj cenjen?<\/em><\/strong>
\nNe, ni. Premalo je cenjen. Sestre se toliko predajamo svojemu poklicu in dru\u017eini, da se morda premalo izpostavljamo za svoje pravice. Si predstavljate, da bi medicinske sestre stavkale leto in pol? Niti en dan ne bi \u0161lo! Pa nimam ni\u010d proti zdravnikom, saj brez njih tudi midve ne bi tukaj sedeli, zdravnike nujno potrebujemo, toda potrebujemo tudi sestre. Pomembna je celotna ekipa, tudi \u010distilke, stre\u017enice in vsi drugi, ki sestavljajo celoto.<\/p>\n

Vrsto let ste bili glavna sestra v Lambrechtovem domu. Le \u0161est let pred upokojitvijo ste diplomirali na Visoki zdravstveni \u0161oli Maribor. Bi rekli, da nikoli ni prepozno za pridobivanje novih znanj?<\/strong><\/em>
\n\"\"Nikoli ni prepozno, res je. Po srednji \u0161oli, ki je neko\u010d ni bilo tako preprosto opraviti, sem si sicer \u017eelela \u0161olanje nadaljevati, toda v kme\u010dki dru\u017eini, kjer sem bila najstarej\u0161a od petih otrok, v tistih \u010dasih to ni bilo mogo\u010de. Tako sem se zaposlila, kmalu poro\u010dila (z mo\u017eem sva zdaj poro\u010dena \u017ee 54 let!), si ustvarila dru\u017eino in \u0161olanje kasneje nadaljevala ob delu.
\nNajprej sem kon\u010dala vi\u0161jo zdravstveno \u0161olo, podiplomsko sem se kasneje izobra\u017eevala iz medicine dela, prometa in \u0161porta ter za vodjo pomo\u010di na domu. Ko se je odprl izredni \u0161tudij na mariborski Visoki zdravstveni \u0161oli, sem \u0161la do direktorja s pro\u0161njo, da bi opravila \u0161e ta \u0161tudij. Vpra\u0161al me je, kaj mi je tega treba. Odgovorila sem mu, da gre znanje naprej in da bi se zelo rada dodatno izobra\u017eevala. In sem se.
\nV mojem letniku je bilo veliko glavnih sester iz bolni\u0161nic in domov za ostarele, saj smo za\u010dutile, da se na tem podro\u010dju dogaja napredek, ki mu moramo slediti. Ne toliko v samih izvedbah posegov, temve\u010d so za\u010deli uvajati nove posege, nove aparature, novosti so bile tudi v samem odnosu med sestro in bolnikom.<\/p>\n

Kot prostovoljka Rde\u010dega kri\u017ea na Konji\u0161kem delujete \u017ee ve\u010d kot pol stoletja. Vas je prostovoljstvo tudi osebno spremenilo? Kaj vam je dalo?<\/strong><\/em>
\nVeliko, predvsem na \u010dustvenem podro\u010dju. Ogromno zadovoljstva, ko opazi\u0161 uspeh svojega dela. Spomnim se, da sem pred mnogo leti od\u0161la na Sveti Jernej opravljat meritve krvnega tlaka. Nisem mogla verjeti, kako visok pritisk sem izmerila nekaterim krajanom in jih zato napotila v ambulanto. \u010cez nekaj let smo dobili nove aparate za merjenje holesterola in krvnega sladkorja, od\u0161la sem meritve opravljat v Vitanje. Pri\u0161lo je ogromno ljudi. Tudi tam rezultati niso bili dobri, precej ljudi smo napotili v ambulanto. In zadovoljna sem, ko \u0161e danes sre\u010dam katerega od teh ljudi ali mu izmerim ‘normalne’ vrednosti.
\nVerjetno ste s tem, ko ste tak\u0161no stanje zaznali, prepre\u010dili huj\u0161e bolezni ali celo smrti?
\nZagotovo. In to je tisto, kar \u010dloveka \u017eene naprej. Zadovoljstvo, da lahko nekomu pomaga\u0161, je neizmerno. \u0160e danes grem rada izvajat meritve, kadar me pokli\u010dejo.<\/p>\n

Ste se kdaj po\u010dutili nemo\u010dno, ker niste mogli pomagati?<\/strong><\/em>
\nSeveda, zlasti kadar so tu kak\u0161ne te\u017eke bolezni. Najbolj nemo\u010dno sem se po\u010dutila, ko so mi zaradi bolezni, ki je v na\u0161i dru\u017eini, umrle dve sestri in ne\u010dakinja. Vse tri sem sama negovala. Ko stoji\u0161 zraven in \u010dloveku ne more\u0161 pomagati, to je najte\u017eje.
\nTe\u017eko mi je bilo tudi pred desetimi leti, ko smo v \u010dasu begunske krize s prostovoljci Rde\u010dega kri\u017ea od\u0161li pomagat v namestitveni center, ki so ga uredili v celjskem Golovcu. Tam je bilo ogromno \u017eensk z malimi otroki, \u0161e danes se spomnim njihovih prestra\u0161enih o\u010di \u2026 Po\u010dutila sem se nemo\u010dno.
\n(Nina Krobat)<\/p>\n

Pogovor je objavljen v lokalnem \u010dasopisu NOVICE, kjer ga lahko preberete v celoti.<\/strong><\/em><\/p>\n\r\n