{"id":188563,"date":"2025-06-12T15:25:52","date_gmt":"2025-06-12T13:25:52","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=188563"},"modified":"2025-06-12T10:38:59","modified_gmt":"2025-06-12T08:38:59","slug":"zupan-zrec-boris-podvrsnik-verjamem-v-zaposlene-in-vodstvo-uniorja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/zupan-zrec-boris-podvrsnik-verjamem-v-zaposlene-in-vodstvo-uniorja\/","title":{"rendered":"\u017dupan Zre\u010d Boris Podvr\u0161nik: \u00bbVerjamem v zaposlene in vodstvo Uniorja\u00ab"},"content":{"rendered":"

Zre\u0161ki \u017eupan Boris Podvr\u0161nik je ob 30-letnici Ob\u010dine Zre\u010de na Radiu Rogla spregovoril tudi o aktualnem dogajanju v ob\u010dini \u2013 kako ka\u017ee gradnji doma starej\u0161ih, zakaj se ne bo potegoval za novi mandat na \u010delu ob\u010dine in kaj pravi o dogajanju v zre\u0161kem turizmu in Uniorju. Govorili smo tudi o vetrnicah in litiju na Pohorju.<\/strong><\/p>\n

Zre\u010de so ena najbolj prepoznavnih turisti\u010dnih ob\u010din. Kot \u017eupan ste dobro informirani. Kak\u0161ni so konkretni na\u010drti novih lastnikov Uniturja?<\/strong><\/em>
\nNa\u010drti so vzpodbudni. Sklad ACP, ki je nedavno prevzel Unitur, je vzpostavil precej\u0161nje zaupanje s tem, da \u017eeli (dru\u017ebeno odgovorno) izbolj\u0161ati, optimirati poslovanje, hkrati pa zagotoviti dovolj nalo\u017ebenega denarja. V prvi fazi ocenjujejo, da je za to potrebnih okrog 30 milijonov evrov, kar vklju\u010duje tudi dokon\u010danje hotela Natura na Rogli. Turizem je kapitalsko intenzivna panoga, ki zahteva neprestana vlaganja in posodobitve. Novi lastniki Uniturja predstavljajo mo\u010dnega, stabilnega lastnika, ki zmore zagotavljati kapital po razumni ceni. Je pa prodaja na neki na\u010din tudi prelomno obdobje, saj predstavlja to na simbolni ravni zaklju\u010dek privatizacije na\u0161ega turizma.<\/p>\n

V Uniorju, ki je vir pre\u017eivetja mnogih Zre\u010danov, se je stanje letos zelo zaostrilo. Ste kot \u017eupan vedeli ali slutili o ve\u010dmilijonskem minusu?<\/strong><\/em>
\n\"\"Ne. Poznali smo samo splo\u0161no znane podatke, torej da je podjetje \u017ee desetletje in pol precej zadol\u017eeno in da so v vmesnem obdobju okrog tretjino dolga verjetno vrnili in da imajo danes \u0161e vedno za okrog 100 milijonov evrov posojil, kar po mnenju gospodarstvenikov \u0161e vedno pomeni glede na obseg poslovanja bistveno preveliko breme. Dokler so bile obrestne mere zelo ugodne, to ni predstavljalo tako velikih likvidnostnih te\u017eav, \u010deprav so delni\u010darji na to opozarjali dalj \u010dasa. Poleg tega so se v zadnjem obdobju iz razli\u010dnih vzrokov nerazumno dvignile tudi cene energentov. Pretrese do\u017eivlja tudi nem\u0161ka avtomobilska industrija \u2026 Zato je jasno, da se mora Unior korenito poslovno prestrukturirati, posojila z odprodajo nenujnih nalo\u017eb zmanj\u0161ati na razumno mejo, se osredoto\u010diti in investirati v osnovno dejavnost.
\nNova uprava meni, da bo potrebno v osnovno dejavnost (kova\u010dnico in obdelavo odkovkov) kratkoro\u010dno vlo\u017eiti med 20 in 30 milijonov evrov, kar razumemo. Bo pa za doseganje teh ciljev potrebno vnovi\u010d precej stisniti zobe. Kolikor razumem iz javno dostopnih podatkov, je velik del lanskega negativnega poslovanja nastal zaradi odpisov iz preteklosti \u2026
\nPoleg tega je po mojem mnenju bistveno, da podjetje za\u010dne tudi \u010dimprej ustvarjati dobi\u010dek iz teko\u010dega poslovanja. Uprava zagotavlja, da bodo kmalu pri\u0161li na zeleno vejo, kar je gotovo osnovni (motivacijski) pogoj za prihodnje uspe\u0161no poslovanje, ustvarjanje zadostnega dobi\u010dka za investiranje, razvoj, izpla\u010dilo dividend in primerno nagrajevanje zaposlenih. To so gotovo osnovni cilji vsakega podjetja. Vse to pa se gotovo ne da udejanjiti brez korenitega poslovnega prestrukturiranja. Pri tem moramo verjeti v sposobnosti vodstva in zaposlenih ter v odgovornost lastnikov.
\nUnior je namre\u010d v zgodovini \u017ee imel nekaj te\u017ekih \u010dasov. V drugi polovici \u0161estdesetih let je bil tik pred kolapsom, vendar so ga tedaj re\u0161ili s pomo\u010djo tedanje velike ob\u010dine (delovala je tudi kot upravni okraj in zagotavljala prva potrebna likvidna sredstva in ban\u010dne garancije), ki jo je tedaj vodil Florjan Jan\u010di\u010d. O tem mi je nekajkrat poglobljeno pripovedoval. Tedanja Kova\u0161ka industrija Zre\u010de je takrat s t.i. prisilno upravo (bolje re\u010deno prisilnim upraviteljem) oziroma z novim vodstvom sanirana in z uvajanjem novih programov je na\u010drt popolnoma na novo za\u017eivel. Celo novo dejavnost turizma so za\u010deli razvijati tako reko\u010d iz ni\u010d.
\nZato si Zre\u010dani mo\u010dno \u017eelimo, da se bo Unior tudi tokrat s pomo\u010djo znanja, volje in energije zaposlenih ter sposobnosti vodstva \u010dim prej izvil iz tega prime\u017ea te\u017eav.
\nPogovor v celoti preberite v tiskani \u0161tevilki lokalnega \u010dasopsia NOVICE.<\/strong><\/em><\/p>\n\r\n