{"id":187339,"date":"2025-05-10T10:41:54","date_gmt":"2025-05-10T08:41:54","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=187339"},"modified":"2025-05-10T10:42:57","modified_gmt":"2025-05-10T08:42:57","slug":"alojz-zeme-iz-loc-se-danes-kaj-zvarim-ce-je-treba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/alojz-zeme-iz-loc-se-danes-kaj-zvarim-ce-je-treba\/","title":{"rendered":"Alojz Zeme iz Lo\u010d: \u00bb\u0160e danes kaj zvarim, \u010de je treba!\u00ab"},"content":{"rendered":"

Mo\u017e petih razli\u010dnih dr\u017eavnih ureditev in sedmih denarnih valut. \u010castitljivih devetdeset jih je do\u017eivel, pa je \u0161e pokon\u010den gospod, ki je \u0161e ve\u0161\u010d olike stare \u0161ole, poln energije in \u017eivljenjskega optimizma.<\/strong><\/p>\n

Alojz Zeme<\/strong> iz Lo\u010d, dru\u017einski \u010dlovek, razpet med tujino in domovino, inovator in konstruktor varilnega robota. V za\u010detku leta je slavil 90. rojstni dan. \u017divi v Lo\u010dah. Z dru\u017eino ga je v \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja iskanje bolj\u0161ega zaslu\u017eka vodilo na sever Nem\u010dije, v Essen, a po upokojitvi sta se z \u017eeno Helgo vrnila domov. Ob pomo\u010di h\u010dera z dru\u017einami \u0161e vedno vestno skrbita za hi\u0161o in urejeno okolico.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Alojz, iskrene \u010destitke ob va\u0161em \u010dastitljivem jubileju. Rodili ste se v zimi 1935 na Lipoglavu. Kak\u0161no je bilo va\u0161e otro\u0161tvo?<\/strong>
\nZelo zanimivo. Star\u0161a sta naju s sestro nau\u010dila delati, a smo imeli \u010das tudi za igro. Moj o\u010de je bil kletar na obse\u017enem posestvu grofa Poseka in delal je tudi zidarska dela. Na\u0161 dom je bila gra\u0161\u010dakova lastnina in po vojni smo se morali izseliti. Nazadnje smo stanovali na Penojah.<\/p>\n

Svojo poklicno pot ste za\u010deli v podjetju v Zre\u010dah. Kaj vas je potem vodilo, da ste se odlo\u010dili za delo v tujini?<\/strong>
\nKot strojni klju\u010davni\u010dar sem delal v Uniorju, a zaslu\u017eek ni zadostoval za cilje, ki sva si jih z \u017eeno Helgo zastavila.<\/p>\n

Poro\u010dila sva se leta 1961 in si v Lo\u010dah \u017eelela zgraditi hi\u0161o. Ker posojila nisva dobila, me je prijatelj prepri\u010dal, da se mu pridru\u017eim pri delu v Nem\u010diji. \u017dena je zaradi rojstva h\u010dere Tatjane za\u010dasno \u0161e ostala v Lo\u010dah, druga h\u010di Barbara pa se je rodila v tujini. Na\u0161a dru\u017eina se je v tujini ve\u010dkrat selila, a sr\u010dno radi smo se vra\u010dali v Lo\u010de.
\nV Essnu ste polnih 37 let bili zaposleni pri enem delodajalcu, in sicer Uhrhanu Schwillu.<\/p>\n

Bili ste pa tudi ustvarjalec, inovator in konstruktor varilnega robota. V sedemdesetih in osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja, ko tehnologija \u0161e ni bila tako v razcvetu, je bilo to res nekaj izjemnega.<\/strong>
\nRes je. Varjenje cevi za naftovode je bilo primitivno ro\u010dno delo z mo\u017enostjo velikih napak. Re\u0161itev sem na\u0161el v izdelavi daljinsko vodenega robota za natan\u010dno varjenje velikih naftovodnih in plinovodnih cevi, tudi od znotraj. Delali smo za Indijce, Skandinavce, Arabce, Ruse, Afriko, Azijo … Zanimivost je tudi to, da smo varilni stroj najprej izdelali, nato so ga pa na\u0161i in\u017eenirji premerili in narisali na\u010drt. Seveda je bilo \u0161e veliko razli\u010dnih inovacij, ki so pripomogle k uspe\u0161nosti podjetja.
\n(Majda Labotar)
\nCeloten pogovor preberite v tisk<\/strong><\/em>ani \u0161tevilki lokalnega \u010dasopisa NOVICE.<\/strong><\/em><\/p>\n\r\n