Za \u017eivo mejo ni primerna katera koli rastlina. Izbrati moramo namre\u010d tako drevo, grmovnico, iglavec, ki dobro prenese stri\u017eenje \u2013 \u017eivo mejo boste namre\u010d oblikovali z rednim stri\u017eenjem. Primerno vrsto rastline pa morate izbrati tudi glede na \u017eeleno vi\u0161ino, saj nekatere rastline v vi\u0161ino zrastejo ve\u010d, nekatere spet manj. \u010ce se boste namesto \u017eive meje iz le ene vrtne grmovnice odlo\u010dili za \u017eivo mejo iz razli\u010dnih vrst, vedite, da se grmovnice tako po obliki kot po hitrosti rasti med seboj razlikujejo. Med grmovnice lahko posadite tudi cvetno rastlino, kot je na primer forzicija. Na obrobju vrta izberite nekoliko vi\u0161jo mejo, ki bo zastrla poglede, medtem ko za mejo znotraj vrta posadite ni\u017eje rastline, kot je na primer pu\u0161pan.<\/p>\n
Da bo meja lepa in ko\u0161ata, je redno stri\u017eenje nujno potrebno. \u010ce si izberete ciprese, bo enkrat na leto dovolj, medtem ko nekatere druge rastline zaradi hitrej\u0161e rasti potrebujejo ve\u010dkratno stri\u017eenje. Med rastline grmovnice, ki dobro prena\u0161ajo stri\u017eenje, spadajo rde\u010di tunbergijev \u010de\u0161min, kalina ali liguster, tisa, lovorikovec, bukev, beli gaber, klek ali tuja, pacipresa, sivka … Ko sadimo rastline za \u017eivo mejo, prilagajamo razdaljo med eno in drugo sadiko glede na vrsto grmovnice. Na pribli\u017eno pol metra tako sadimo pirakanto, lovorikovec, tiso, cipreso, pu\u0161pan, beli gaber, bodiko, na 30 centimetrov pa na primer sivko.<\/p>\n
Pravila sajenja pa so ista kot pri sajenju sadnih dreves, le da ne izkopljemo sadilne jame, ampak jarek, v katerega na dno poleg hlevskega gnoja potresemo \u0161e malo mineralnega gnojila, ki vsebuje predvsem fosfor in kalij.<\/p>\n\r\n