{"id":184306,"date":"2025-02-13T20:23:54","date_gmt":"2025-02-13T19:23:54","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=184306"},"modified":"2025-02-13T20:23:54","modified_gmt":"2025-02-13T19:23:54","slug":"celje-je-na-praznik-dihalo-s-kulturo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/celje-je-na-praznik-dihalo-s-kulturo\/","title":{"rendered":"Celje je na praznik dihalo s kulturo"},"content":{"rendered":"

Kultura.<\/strong> Zelo \u0161irok pojem, kajne? V kulturo \u0161tejemo marsikaj, tudi tiste stvari, ki jih morda na prvi pogled ne bi. In ravno ta instant kultura, kot nekateri imenujejo pop kulturo, naj bi pritegnila ob\u010dutno ve\u010d gledalcev in poslu\u0161alcev od klasi\u010dne. <\/em><\/p>\n

Pa vendar se nam, glede na ve\u010d tiso\u010d glavo mno\u017eico, ki je na kulturni praznik obiskala celjske kulturne ustanove, ki so ob tej prilo\u017enosti na \u0161iroko odprle svoja vrata, ni treba bati, da bi klasi\u010dna kultura potegnila kratko.<\/em><\/p>\n

Pi\u0161e: Maja Horvat<\/strong><\/p>\n

Slovenija \u017ee od svoje osamosvojitve praznuje edinstven praznik, kulturni praznik \u2013 Pre\u0161ernov dan, ko se po vsej dr\u017eavi dogajajo \u0161tevilne kulturne prireditve, podeljujejo priznanja za izjemne kulturne dose\u017eke, muzeji in galerije pa brezpla\u010dno odprejo svoja vrata. Ni\u010d druga\u010de ni bilo niti letos in zdi se, da so se Celjani odlo\u010dili, da bodo tokrat kulturo slavili \u0161e bolj mno\u017ei\u010dno, kot prej\u0161nja leta. To ti je bilo jasno takoj, ko si svojo glavo pomolil v znamenite hrame kulture, kjer se je po razli\u010dnih razstavi\u0161\u010dih celjskih muzejev sprehajalo ve\u010d tiso\u010d ljudi (\u010detudi ne naenkrat), marsikateri radovedne\u017e je pokukal tudi v galerije, Celjani so brali in poslu\u0161ali poezijo in prozo\u2026 skratka, kne\u017eje mesto je dihalo s kulturo in slavilo vse, kar kultura je.<\/p>\n

Oba muzeja privabila ve\u010d tiso\u010d obiskovalcev<\/strong><\/p>\n

Letos je bil obisk Pokrajinskega muzeja Celje na kulturni praznik \u0161e ve\u010dji kot lani. Muzej je obiskalo po grobi oceni preko 4000 ljudi. \u00bbObi\u010dajno si obiskovalci ogledajo oba dela muzeja, zanimali pa so se\u00a0 predvsem za vodstvo po razstavi Celeia – mesto pod mestom in po na\u0161i novi razstavi Od \u0161ivanke do zvezd \u2013 Savinja,\u00ab je povedala Andreja Klinc<\/strong> iz Pokrajinskega muzeja.<\/p>\n

Tudi Muzej novej\u0161e zgodovine Celje (MNZC) je obiskalo nekaj \u010dez 2700 obiskovalcev. \u00bbTe\u017eko izpostavim samo eno vsebino, ker so ljudje v bistvu kro\u017eili po vsem muzeju, lahko pa vseeno re\u010deva, da je najve\u010dja gne\u010da bila v Hermanovem brlogu in na na\u0161i stalni razstavi \u017diveti v Celju ter v Fotohi\u0161i Pelikan,\u00ab je povedala Katja Pur<\/strong>, ki je mojstrsko odvodila tudi ogled Starega piskra.<\/p>\n

Stari grad Celje pa je obiskalo skoraj 2000 ljudi, od tega se jih je 100 odlo\u010dilo \u0161e za tematsko kostumirano vodenje.<\/p>\n

Skupaj so brali<\/strong><\/p>\n

V Osrednji knji\u017enici Celje je tradicionalno potekalo Pre\u0161ernovanje s \u0161tevilnimi aktivnostmi. Celjsko literarno dru\u0161tvo (CLD) pa je v Celjski kulturnici organiziralo branje poezije ob kulturnem prazniku.<\/p>\n

\u00bbBranje smo posvetili ljubezni, zato smo za\u010deli s Pre\u0161ernovimi gazelami. Pre\u0161eren se je prav v gazelah razvil v pristnega ljubezenskega lirika. \u010clani dru\u0161tva so brali svoje ljubezenske pesmi,\u00ab je povedala Mira Goren\u0161ek<\/strong> iz CLD. Z branjem lastne pesmi o Pre\u0161ernu pa je sodelovala tudi 92-letna, najstarej\u0161a \u010dlanica dru\u0161tva CLD, Terezija Cvikl<\/strong>.<\/p>\n\r\n