<\/p>\n
Spatifil ali samolist je priljubljena sobna rastlina, za katerega je zna\u010dilna \u0161opasta rast s podolgovatimi svetle\u010de temno zelenimi listi na dalj\u0161ih pecljih. Je zelena rastlina, ki iz zraka \u010disti \u0161irok spekter \u0161kodljivih snovi, kot so amonijak, formaldehid, benzem, ksilen in trikloretilen. Zni\u017euje tudi elektrosmog. Iz vsakega ukrivljenega temno zelenega lista lahko po\u017eene cvet, kateri zdr\u017ei ve\u010d tednov. Cvet sestavlja belo do smetanasto beti\u010dasto socvetje na visokih pecljih, ki ga obdaja velik bel ovr\u0161ni list, kateri kasneje postane zelen.<\/p>\n
V Evropo je spatifil pri\u0161el iz Kolumbije \u017ee pred ve\u010d kot 140 leti. Ustreza mu topel, vla\u017een zrak in je nezahteven glede svetlobe. Najlep\u0161e uspeva na svetlem do polsen\u010dnem mestu, kjer je za\u0161\u010diten pred direktnim soncem. Uspeval bo tudi v temnej\u0161ih koti\u010dkih, kjer pa redkeje cveti.\u00a0Primerna temperatura zanj je od 18 do 22 \u00b0C. Ne prena\u0161a prepiha ali mrazu. V vi\u0161ino zraste pribli\u017eno 1 meter. Ima majhen spekter \u0161kodljivcev in bolezni. Razmno\u017eujemo ga z delitvijo starej\u0161ih rastlin na ve\u010d delov. Zaradi mo\u010dnega koreninskega sistema ga je priporo\u010dljivo presajati vsake dve leti.<\/p>\n
V poletnem \u010dasu mu vzdr\u017eujemo zmerno vla\u017eno prst in ga ob\u010dasno \u0161kropimo. Gnojimo ga malo, enkrat tedensko od pomladi do jeseni. Pozimi mu vsake toliko pustimo, da se prst rahlo izsu\u0161i. V kolikor ga najdemo popolnoma ovenelega z posu\u0161enimi listi, ga ne zavr\u017eemo, ampak ga postavimo v ve\u010djo posodo z vodo in \u010dez kak\u0161no uro bo rastlina spet sve\u017eega videza.<\/p>\n\r\n