{"id":177689,"date":"2024-08-03T08:44:48","date_gmt":"2024-08-03T06:44:48","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=177689"},"modified":"2024-08-03T08:50:52","modified_gmt":"2024-08-03T06:50:52","slug":"robert-flis-strojni-krozek-sl-konjice-ne-zavedamo-se-kako-ponosni-smo-lahko-na-nase-kmetijstvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/robert-flis-strojni-krozek-sl-konjice-ne-zavedamo-se-kako-ponosni-smo-lahko-na-nase-kmetijstvo\/","title":{"rendered":"Robert Flis, Strojni kro\u017eek Sl. Konjice: \u00bbNe zavedamo se, kako ponosni smo lahko na na\u0161e kmetijstvo!\u00ab"},"content":{"rendered":"

Robert Flis iz Spodnjega Gru\u0161ovja, z \u017eeno zdaj \u017eivi na Prihovi, zadnjih pet let vodi Zdru\u017eenje za medsosesko pomo\u010d Strojni kro\u017eek Slovenske Konjice. \u010ceprav je po gimnaziji \u017eelel postati profesor sloven\u0161\u010dine, ga je otro\u0161tvo na kmetiji zelo zaznamovalo in, kot pravi sam, ‘zastrupilo’ z ljubeznijo do kmetijstva in kmetijske mehanizacije. V zadnjih sedmih letih je slu\u017ebeno prepotoval skoraj celo Evropo in dobro spoznal druga evropska kmetijstva. V intervjuju za lokalni \u010dasopis NOVICE je spregovoril tudi o teh izku\u0161njah, o pomenu zdru\u017eevanja kmetov, te\u017eavah in prihodnosti kmetijstva.<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Robert, kako ste se priklju\u010dili Strojnemu kro\u017eku Slovenske Konjice?<\/strong><\/em>
\nV \u010dasu ustanovitve zdru\u017eenja Strojni kro\u017eek je bil moj o\u010de, poleg ostalih, eden od vitalnih \u010dlanov zdru\u017eenja. Glede na to, da smo \u017eiveli na kmetiji v Spodnjem Gru\u0161ovju, sem se zdru\u017eenju priklju\u010dil tudi sam, sprva kot \u010dlan, kasneje pa so prepoznali, da bi lahko pomagal v upravnem odboru.
\nZdaj \u017ee peto leto delujem kot predsednik Strojnega kro\u017eka in letos prvi\u010d tudi kot podpredsednik Zveze strojnih kro\u017ekov Slovenije. Tak\u0161na zdru\u017eenja so za lokalno okolje zelo pomembna tudi zato, ker se trudimo narediti kmetijstvo bolj prepoznavno.<\/p>\n

Tudi poklicno ste povezani s kmetijstvom in kmetijskimi stroji, saj ste direktor prodaje v \u0161marskem podjetju Pi\u0161ek \u2013 Vitli Krpan. Toda \u0161tudirali ste sloven\u0161\u010dino?<\/strong><\/em>
\nMoja \u0161olska pot ni bila ravno standardna za nekoga, ki prihaja s kmetije. Po kon\u010dani Osnovni \u0161oli Ob Dravinji sem od\u0161el na I. gimnazijo Maribor in nato izbral \u0161tudij sloven\u0161\u010dine na pedago\u0161ki fakulteti.
\nVseskozi, \u017ee od malih nog, me zanimajo kmetijstvo in kmetijski stroji, pravim, da sem ‘zastrupljen’ s tem. Na neki to\u010dki \u017eivljenja se \u010dlovek vpra\u0161a, kaj bi po\u010del. \u010ce lahko nekaj dela\u0161 z veseljem, z energijo, z vso svojo du\u0161o in telesom, potem je to smisel \u017eivljenja, to je moje \u017eivljenjsko vodilo. Med \u0161tudijem sloven\u0161\u010dine sem ugotovil, da bi rad delal na drugem podro\u010dju, kon\u010dal sem tudi visoko\u0161olski \u0161tudij gradbeni\u0161tva.
\nKer je bilo ravno v tistem \u010dasu gradbeni\u0161tvo v Sloveniji v zatonu, velika podjetja so propadala, sem prvo zaposlitev na\u0161el v podjetju Interexport kot prodajalec kmetijske tehnike na terenu. Moja naloga je bila upravljati severovzhodni del Slovenije, veliko sem hodil po kmetijah in v tem delu zelo u\u017eival. Po petih letih pa sem dobil zanimivo ponudbo iz podjetja Pi\u0161ek Vitli Krpan. Potrebovali so nekoga, ki bi jim utrl pot na nem\u0161ki trg in v tem sem videl zanimiv izziv. V tem podjetju sem \u017ee sedem let.<\/p>\n

In to pomeni, da ogromno potujete. <\/strong><\/em>
\n\"\"Ko smo za\u010deli z delom na nem\u0161kem trgu, sem ve\u010d kot 120 dni na leto pre\u017eivel v tujini. Tempo je bil hud, a tudi moja energija je bila neizmerna. Ko sem se zaposlil v tem podjetju, so v Nem\u010diji ustvarili okrog 400 do 500 tiso\u010d evrov prometa; lani smo ustvarili \u017ee 18 milijonov. V sedmih letih nam je torej uspel res velik korak. Osvajamo tudi druge trge, Skandinavijo, Anglijo, zato sem res veliko prepotoval.<\/p>\n

Kaj vam dajejo izku\u0161nje iz drugih dr\u017eav?<\/strong><\/em>
\nDelo s tujci, z drugimi mentalitetami, mi je dalo druga\u010dno dimenzijo razmi\u0161ljanja, ob spoznavanju razli\u010dnih sistemov dela in praks, pa sem za\u010del \u0161e bolj ceniti na\u0161e, slovensko, doma\u010de.
\nS ponosom lahko trdim, da smo Slovenci v tem delu Evrope s podjetji Pi\u0161ek Vitli Krpan iz \u0160marja, Tajfun s Planine in Uniforest iz Prebolda vodilni v bran\u017ei gozdarski vitlov, saj imamo v Srednji Evropi ve\u010d kot 80-odstotni tr\u017eni dele\u017e. Slovenci smo denimo v Nem\u010diji in Franciji prepoznani po tem, da znamo izdelati izjemno visoko kakovostno kmetijsko tehniko in imamo veliko bolj\u0161i ugled kot podjetja iz vzhodnoevropskih dr\u017eav.<\/p>\n

Imate pa tudi zanimiv vpogled v druga evropska kmetijstva. Tudi s \u010dlani Strojnega kro\u017eka se ve\u010dkrat podate na ogled dobrih praks. Katere bi lahko prenesli v na\u0161e okolje?<\/strong><\/em>
\nS Strojnim kro\u017ekom smo si ogledali \u017ee veliko podjetij in kmetij po Evropi in to je zelo pomembno, saj kmetje spoznajo, kako buti\u010dno je slovensko kmetijstvo. To mislim v najbolj\u0161em pomenu.
\nNa\u0161e kmetijstvo ne more bito konkuren\u010dno ogromnim kmetijam in obratom v tujini in tega se moramo zavedati. Slovensko kmetijstvo je obenem zelo podcenjeno. Ne zavedamo se, kako kakovostno hrano pridelujejo na\u0161i kmetje.
\nPomembno je, da tudi kmetje spoznajo tuje prakse in vidijo, kaj se dogaja po svetu. Eden od zaskrbljujo\u010dih trendov je, da v zadnjem obdobju velike kmetijske povr\u0161ine kupujejo velika podjetja ali organizacije, ki niso kmetijska, denimo IT podjetja. Eno od tak\u0161nih podjetij je pred kratkim posredno kupilo na\u0161o Panvito. Hrana torej postaja vse bolj strate\u0161ka, investicijsko zanimiva surovina, kar je nevarno za zasebne kmetije in prehransko varnost v prihodnosti.
\nPogovor je v celoti objavljen vtiskani \u0161tevilki \u010dasopisa NOVICE.
\n(Nina Krobat)<\/p>\n\r\n