{"id":172038,"date":"2024-02-24T08:02:48","date_gmt":"2024-02-24T07:02:48","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=172038"},"modified":"2024-02-24T08:02:48","modified_gmt":"2024-02-24T07:02:48","slug":"miha-slapnik-pri-interpretaciji-besedila-mi-je-najpomembnejsa-energija-ki-je-za-besedo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/miha-slapnik-pri-interpretaciji-besedila-mi-je-najpomembnejsa-energija-ki-je-za-besedo\/","title":{"rendered":"Miha Slapnik: \u00bbPri interpretaciji besedila mi je najpomembnej\u0161a energija, ki je za besedo\u00ab"},"content":{"rendered":"

Miha Slapnik. Vsestranski ustvarjalec iz Slovenskih Konjic, ki je v \u017eivljenju po\u010del \u017ee marsikaj: znanstveno raziskoval konopljo, predaval na fakulteti, potoval po Indiji, kamor se kmalu spet vra\u010da. \u017de zgodaj ga je vase posrkal gledali\u0161ki in glasbeni svet, katerima je \u0161e vedno povsem predan, svoja znanja in izku\u0161nje pa predaja tudi mladim.<\/strong><\/p>\n

Kdo je Miha Slapnik?<\/strong>
\n\"\"Eno zanimivo bitje, ki se ukvarja z veliko stvarmi. V \u017eivljenju me je zaznamovalo ve\u010d podro\u010dji. V kariernem smislu znanstveno raziskovanje na ljubljanski Biotehni\u0161ki fakulteti, kjer sem bil zaposlen kot asistent in raziskovalec ter se z znanstveno-raziskovalnega vidika veliko ukvarjal z medicinsko konopljo. Sicer pa se ukvarjam z umetnostjo, zlasti z glasbo in teatrom, v zadnjem obdobju pa me je za\u010del zanimati tudi video.<\/p>\n

Znanost in umetnost sta dva pola, ki se pri vas ne izklju\u010dujeta, temve\u010d dopolnjujeta?<\/strong>
\nZnanost in umetnost sta zelo povezani podro\u010dji, saj je znanost v osnovi umetnost. \u010ce nima\u0161 umetni\u0161ke \u017eilice, te\u017enje po novem in druga\u010dnem, tudi v znanosti te\u017eko napreduje\u0161. Danes \u017eelimo umetnost izvzeti iz polja znanosti, kar po moje ni dobro, saj s tem izgubimo tisti svobodni pristop, ki ga znanstvenik potrebuje, \u010de \u017eeli razmi\u0161ljati izven okvirjev.<\/p>\n

Magistrirali ste s podro\u010dja dolo\u010danja spola pri navadni konoplji, sicer pa ste se raziskovalno veliko ukvarjali z medicinsko konopljo. Kje smo Slovenci pri uporabi medicinske konoplje? <\/strong>
\nAktivno sem bil vpleten na podro\u010dju zakonodaje, pri raznih posvetih in okroglih mizah na to temo. V znanosti smo naredili veliko, dobili smo dovoljenje, da smo konopljo lahko raziskovali, premaknili smo neke osnovne meje. Ugotovili smo, da smo v zelo velikem zaostanku, saj so se druge rastline bolj kot ne \u017ee znanstveno opredelile, konoplja pa zaradi zakonskih razlogov ne, kar je velik minus. Ne vemo namre\u010d, kaj je prav in kaj ne, \u010de tega ne preizkusimo, to je del znanstvenega raziskovanja. V Sloveniji imamo dva pola in zame noben od njiju ni pravi, ne tisti, ki vse zavra\u010da, in ne tisti, ki vse priznava. Je pa dejstvo, da ve\u010dina ljudi pri nas \u0161e ni pripravljena na uporabo konoplje v medicinske namene, \u010deprav se tudi to po\u010dasi spreminja.<\/p>\n

Ste vsestransko ustvarjalni, pa se najprej dotakniva glasbe. Za\u010deli ste z violon\u010delom?<\/strong>
\nHodil sem v osnovno glasbeno \u0161olo, kjer sem se u\u010dil igrati violon\u010delo. Kasneje sem se sam u\u010dil igrati kitaro in klavir ter za\u010del raziskovati razli\u010dne glasbene sloge. Na potovanjih po Indiji in Afriki sem z lokalnimi glasbeniki preizku\u0161al razli\u010dne instrumente, kar mi je mo\u010dno raz\u0161irilo obzorja. Najprej misli\u0161, da vse zveni ‘fau\u0161’, saj imajo nekoliko druga\u010dne lestvice in tone, kasneje pa ugotovi\u0161, da je to programiranje in da je glasbeno obzorje zelo \u0161iroko.<\/p>\n

Je pri tem dobro, da ima glasbenik neko formalno izobrazbo? <\/strong>
\nPrva leta glasbene \u0161ole, ko sem bil \u0161e zelo mlad in nepopisan, se je z mano dalo marsikaj delati. Profesor je videl, da imam posluh in potencial. Kasneje, nekje v 4. razredu, pa me je formalno glasbeno izobra\u017eevanje za\u010delo precej odbijati, saj mi klasi\u010dna glasba ni bilo tako blizu, kot otrok je niti ne more\u0161 dobro razumeti, saj tvoj um na to \u0161e ni pripravljen. Kak\u0161ni Beatli ali Metallica bi me morda tedaj bolj potegnili v glasbo. Mi je pa dala glasbena \u0161ola ogromno osnov, posluh in mehanizem, kako se nau\u010diti \u010desarkoli<\/p>\n

Aktivni ste v nekaj glasbenih zasedbah, najnovej\u0161a je skupina Vra\u017eeverje, ki ste jo ustanovili lani. Kako ste se na\u0161li s \u010dlani?<\/strong>
\n\"\"Vra\u017eeverje se je za\u010delo formirati \u017ee kar nekaj \u010dasa nazaj. Z Bla\u017eem Kokolom sva varila pivo, ker pa je v tem procesu veliko \u010dakanja, sva za\u010dela igrati, Bla\u017e na harmoniki in jaz na kitari. Tedaj sta se nama priklju\u010dila \u0161e dva \u010dlana, kitarist in bobnar, ki nista ve\u010d z nami, nato so se nama pridru\u017eili sedanji \u010dlani, Sebastijan Starc, Leo Gaber\u0161ek in Domen Godec. Smo zelo organska zasedba iz vseh vetrov, kar je zelo redko. Vsi smo \u017ee igrali v kak\u0161ni zasedbi, a v razli\u010dnih \u017eanrih, vsak ima torej svoj slog, ki se je spletel v neko celoto.<\/p>\n

Zanimivo je ime skupine: zakaj prav Vra\u017eeverje? <\/strong>
\nIskali smo nekaj, kar bo samo sebe opevalo. Ime, ki bo misti\u010dno, druga\u010dno, malce stra\u0161ljivo, obenem pa vsepovsod prisotno. Vera je povsod, \u010de \u010dlovek nima vere, je prazen \u010dlovek. Vra\u017eeverje pa je nekaj ve\u010d, je nekaj neoprijemljivega, metafizi\u010dnega, je odprti koncept, ki nam omo-go\u010da veliko svobodnega raziskovanja. Zdaj se je izkazalo, da so bili vsi na\u0161i nastopi doslej ali na petek 13. ali ob polni luni, ne da bi to na\u010drtovali. O\u010ditno torej ime funkcionira v ob\u010dem prostoru.<\/p>\n

Vra\u017eeverje ima zanimiv zvok. Kako ga razvijate? Kdo vas navdihuje?<\/strong>
\nIskali smo edinstven zvok, nekaj novega in delati s tem. Ker smo iz razli\u010dnih \u017eanrov, v na\u0161i glasbi najdemo mnoge vplive, od \u0161ansona, do folk in country glasbe, rocka, metala, gipsy swinga \u2026 \u017danrsko se nismo opredelili, saj smo \u017eeleli izra\u017eati vsak svoj stil. Seveda \u010drpamo iz kla-si\u010dnega rocka, Pink Floydov, Beatlov, pa tudi od Djanga Reinhardta, balkanske folk glasbe \u2026 To sku\u0161amo zapakirati v poslu\u0161ljiv rock, katerega rde\u010da nit je neki morbiden element. Glasba je na nek na\u010din namre\u010d \u010di\u0161\u010denje duha in zavesti. Bistvo na\u0161ih pesmi je, da se elementi glasbe in besedila dopolnjujejo na na\u010din, da ustvarijo posebno do\u017eivetje.<\/p>\n

Zanimiv je tudi va\u0161 <\/strong>interpretacije besedil, v katerem se mo\u010dno \u010duti va\u0161a gledali\u0161ka du\u0161a. Aali pa morda ljubezen do \u0161ansonov?<\/strong>
\nSam v osnovi nisem pevec, sem interpret. Pri interpretaciji besedila mi je najpomembnej\u0161a energija, ki je zadaj, za besedo. V gledali\u0161\u010du sem spoznal u\u010dinek, kako je, \u010de prebije\u0161 ‘tretjo steno’. \u010ce namre\u010d zna\u0161 energijo pravilno podati, so ljudje brez obrambe in sprejmejo, kar jim \u017eeli\u0161 podariti. Osredoto\u010den sem torej na interpretacijo, na to, kako, s kak\u0161no energijo podajati zgodbo, da se \u010dloveka dotakne. V velik navdih so mi umetniki, kot so Nick Cave, Marko Brecelj, Svetlana Makarovi\u010d, Frane Mil\u010dinski \u2013 Je\u017eek. Ti ljudje obvladajo besedo in so zelo vplivali name.<\/p>\n

\u017de prvi nastop Vra\u017eeverja je bil menda nagrajen? Vam je to dalo potrditev, da ste na dobri poti?<\/strong>
\nNa Festivalu Sti\u010dna 2023, kjer pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti tekmujejo mlade, \u0161e neuveljavljene glasbene skupine, smo tekmovali s \u0161e \u0161estimi drugimi skupinami \u2013 in zmagali. To nam je dalo ogromno zagona in nas \u0161e bolj povezalo.<\/p>\n

Koliko svojih pesmi \u017ee imate? Je na vidiku kak\u0161na plo\u0161\u010da?<\/strong>
\nTri pesmi smo \u017ee posneli v studiu pri Toma\u017eu Rebernaku, pet novo posnetih \u0161e \u010daka na miks, pet pa jih posnamemo v februarju. Ra\u010dunamo, da bi \u0161e to pomlad izdali svojo plo\u0161\u010do na vinilu in v digitalni obliki. Vsi \u017ee komaj \u010dakamo, saj so pesmi \u017ee sestavljene, samo posneti jih je treba. Plo\u0161\u010da bo nekak\u0161na glasbena zgodba \u010dlove\u0161ke zavesti, ki se najprej prebudi, gre skozi serijo dogodkov in se naposled kon\u010da, kot se je za\u010dela.<\/p>\n

Va\u0161o glasbo navdihuje teater. Kdaj vas je posrkal vase?<\/strong>
\n\"\"V petem ali \u0161estem razredu osnovne \u0161ole. Obiskoval sem Osnovno \u0161olo Pod goro, ko me je u\u010diteljica angle\u0161\u010dine Edita Drozg povabila k \u0161olski predstavi Cesarjeva nova obla\u010dila v angle\u0161kem jeziku. Tedaj, kot 10 ali 11-letni otrok, sem \u0161e imel nekaj te\u017eav z angle\u0161\u010dino, nisem vsega razumel in u\u010diteljica se mi je zelo posvetila pri interpretaciji besedila. Ko sem stopil na oder, pa je me prevzelo. V tej predstavi sem igral cesarja in spomnim se prizora, ko naj bi se cesar v spodnjicah sprehodil po odru. Vsi vrstniki so bili zgro\u017eeni nad to idejo, meni pa se je to neverjetno dopadlo. Ko sem v spodnjicah stopil na oder in po\u017eel salve smeha, sem ugotovil, kak\u0161no reakcijo lahko dose\u017ee\u0161 samo z enim energetsko nezahtevnim premikom. Ta izku\u0161nja je bila prelomna. Kasneje se je zelo organsko, brez pritiska, razvijalo naprej.<\/p>\n

S Kripl teatrom?<\/strong>
\nKo sem hodil na Gimnazijo Slovenske Konjice, smo imeli prilo\u017enost sodelovati v gledali\u0161kem kro\u017eku. Delali smo z Matja\u017eem \u0160malcem, Mojco Kasjak, Matev\u017eem Gregori\u010dem, torej profesionalnimi re\u017eiserji, in tam smo dobili zares zelo veliko. Bili smo prva generacija Kripl\u010dkov, izpeljali dve ali tri zelo uspe\u0161ne predstave, po\u017eeli nagrade. Kasneje, ko sem \u017ee \u0161tudiral in nato delal v Ljubljani, me je Matja\u017e \u0160malc povabil k sodelovanju v nekaj konji\u0161kih predstavah, priklju\u010dil sem se Kripl teatru in tukaj znova za\u010del nastopati.<\/p>\n

Predvsem kot igralec, kasneje ste se preizkusili tudi kot re\u017eiser in mentor mladim gledali\u0161\u010dnikom. Vodite gimnazijsko skupino Roza orehi, re\u017eirate predstave \u2026<\/strong>
\nNa Gimnaziji so me povabili, da bi bil mentor njihove gledali\u0161ke skupine. \u010ceprav nisem imel re\u017eiserskih izku\u0161enj, sem povabilo sprejel. Veliko sem se namre\u010d \u017ee nau\u010dil od re\u017eiserjev predstav, v katerih sem igral, prebral sem nekaj strokovne literature in naposled razvil svoj mehanizem, ki dobro funkcionira. Delamo tako, da material za na\u0161e avtorske predstave dobimo iz dijakov, skozi poglobljen pogovor, tako da njihove izku\u0161nje sestavijo predstavo. Dijaki lahko svoje osebne izku\u0161nje podo\u017eivljajo na odru, kar je lahko zelo terapevtsko.<\/p>\n

Ali travmati\u010dno.<\/strong>
\nDr\u017ei, vendar je treba kot re\u017eiser vedeti, kaj dela\u0161, se kdaj tudi ustaviti, pustiti stvari, delati previdno, ustvariti okolje, ki je varno. Iz vseh na\u0161ih avtorskih produkcij je nastalo nekaj pristnega, z veliko \u010dustvi, pri ob\u010dinstvu smo po\u017eeli tako smeh kot solze. In na to sem zelo ponosen.
\nRe\u017eiral sem tudi nekaj \u0161olskih prireditev. Osnovna \u0161ola Pod goro me je povabila k re\u017eiranju \u017dura pod goro, za to izku\u0161njo sem zelo hvale\u017een, lani pa sem re\u017eiral in koordiniral \u0161e prireditev ob 20. obletnici konji\u0161ke gimnazije. Poklon vsem nadarjenim gimnazijcem, vsem nastopajo\u010dim in mentorjem, da smo skupaj ustvarili nekaj tako lepega.<\/p>\n

Z mladimi delate tudi na Mladinskem centru Dravinjske doline, kjer ste zaposleni kot mladinski delavec. Kaj pravzaprav po\u010dnete?<\/strong>
\nKoordiniram novi projekt Kul klub, Kulturni inkubator. Postavili smo \u0161tiri stebre: teater, film, glasba in likovna umetnost. V sklopu vsakega stebra bomo z mladimi delali razli\u010dne aktivnosti in sku\u0161ali ustvariti pravi kulturni inkubator. Tukaj je ruralno okolje in umetnost ni na tak\u0161ni ravni, kot v Ljubljani ali Mariboru, pa ne zato, ker ne bi imeli umetnikov, temve\u010d ker ni infrastrukture. Mlade bi radi opolnomo\u010dili na omenjenih podro\u010djih umetnosti. Med drugim smo ravno opremili produkcijski studio, da bodo lahko mladi tukaj ustvarjali svojo glasbo. \u017delimo si, da bi se nam priklju\u010dilo \u010dim ve\u010d mladih, \u010deprav imamo zaradi apati\u010dnosti s tem velike te\u017eave. Obdobje izolacije se pri mladih mo\u010dno pozna in tudi to me je pognalo v ta sektor dela z mladimi. Mlade \u017eelimo prebuditi, jih aktivirati in z njimi ustvarjati kakovostne izdelke. Vabim, da se nam jih pridru\u017ei \u010dim ve\u010d, pa tudi starej\u0161ih, ki bi delovali na razli\u010dnih podro\u010djih umetnosti.<\/p>\n

Radi potujete. Pred dnevi ste pripravili potopis s potovanja po Indiji. Zakaj prav Indija?<\/strong>
\nDoslej sem izven Evrope obiskal in do\u017eivel Maroko, Kenijo, Vietnam in Indijo. Indija zato, ker je to nekaj najlep\u0161ega, kar se mi je v \u017eivljenju zgodilo. Ne morem pokazati na to\u010dno dolo\u010deno stvar, celokupna izku\u0161nja tega potovanja me je neverjetno oplemenitila. Ob potovanju po Indiji sta se mi prepletala dva svetova: spiritualni svet in svet posla. Kot belca te Indijci namre\u010d najprej vidijo kot hode\u010do denarnico, potem kot prijatelja, ki jim predstavlja statusni simbol. \u017dal. Ko se prebije\u0161 skozi vse te etikete, ki ti jih prilepijo, pa za\u010dne\u0161 spoznavati pristno Indijo in pristne ljudi. Posla v Indiji nisem \u017eelel sklepati, sem se pa prepustil spiritualnosti.<\/p>\n

Bi si \u017eeleli za konec \u0161e sporo\u010diti ?<\/strong>
\nZelo enostavno je tarnati ali obsojati, kazati s prstom, etiketirati, te\u017eje pa je nekaj narediti. Ljudi bi pozval, da morda, \u010de je mogo\u010de, v svoji zavesti aktivirajo ta aktivni del, ne le gledalskega in komentatorskega. Menim, da to trenutno nujno potrebujemo. Aktivacijo. Da ljudje postanejo aktivni pripadniki dru\u017ebe, na katerem koli nivoju \u017ee. Mlade bi pozval, naj pridejo v Mladinski center, kjer smo jim na voljo mladinski delavci, tako za njihove predloge, vpra\u0161anja, mnenja kot ideje. Pridite na koncerte Vra\u017eeverja. Pa radi se imejte, to je najbolj va\u017eno.
\n(Pogovarjala se je: Nina Krobat)<\/p>\n\r\n