Ne le fizik, mag. Marko \u017digart je mnogo ve\u010d kot to. Nadvse skromen profesor in mentor. Z drugimi besedami: prejemnik plakete dr. Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2023. Plaketa je namenjena mentorjem, ki bistveno prispevajo k razvoju in ustvarjalnosti mladih talentov na podro\u010dju naravoslovnih ved. A tudi ta laskavi naziv ga ne opi\u0161e v celoti. Je strasten ljubitelj narave, ki vsakodnevno u\u017eiva v sprehodih po pohorskih gozdovih. Kadar le utegne, rad pose\u017ee tudi po dobrih knjigah. Z \u017digartom, srednje\u0161olskim profesorjem, ki prihaja z bistri\u0161kega dela Pohorja, smo se pogovarjali o tem, kako pomaga dijakom odkrivati skrivnosti znanosti \u2026<\/p>\n
Na Srednji \u0161oli Slovenska Bistrica (S\u0160SB) pou\u010dujete \u017ee kar nekaj \u010dasa. Kako se je va\u0161e delo v tem \u010dasu spremenilo?<\/strong><\/p>\n Zaposlil sem se ob uvedbi gimnazijskega programa, to je \u0161tiri leta po ustanovitvi Srednje \u0161ole Slovenska Bistrica. Na nekaterih podro\u010djih, predvsem tistih, ki so povezani s tehnolo\u0161kim napredkom in prostorskimi pogoji, se je delo mo\u010dno spremenilo. Klasi\u010dne redovalnice so zamenjale elektronske redovalnice, danes je samoumevno, da je vsaka u\u010dilnica opremljena z ra\u010dunalnikom in projektorjem, gostovanje po razli\u010dnih bistri\u0161kih objektih smo zamenjali z novo sodobno zgradbo in pri naravoslovju dobili bogato eksperimentalno opremo \u2026 Po strokovni plati sem kot u\u010ditelj dozorel in la\u017eje lo\u010dim pomembno od manj pomembnega, prav tako vedno bolj cenim dobre odnose med nami na \u0161oli, saj zelo vplivajo na to, kako se v nekem okolju po\u010dutimo. Danes se la\u017eje v\u017eivim v situacijo drugega, prej prepoznam stiske mladih in se na primer bolje znajdem v delu z zelo nadarjenimi. Druga\u010de pa ima poklic u\u010ditelja v vsakem \u010dasovnem obdobju do neke mere podobne zakonitosti. Pri mladostnicah in mladostnikih v njihovem razburljivem obdobju \u017eivljenja se neprenehoma nahaja\u0161 nekje med negotovostjo in sprejetostjo, med strahovi in \u017eeljo po uspehu, med \u010dudenjem in radovednostjo, med otrokom in odraslim. Postavlja\u0161 si vpra\u0161anja, kako ustvariti okolje za ve\u010djo motivacijo pri delu, kako jim pomagati, da iz\u017eivijo svoje sanje.<\/p>\n Ne pou\u010dujete pa le na srednji \u0161oli, temve\u010d tudi na Pedago\u0161ki fakulteti v Mariboru. Je pou\u010devanje \u0161tudentov kaj druga\u010de od srednje\u0161olskega?<\/strong><\/p>\n Na Pedago\u0161ki fakulteti v Mariboru sodelujem pri naravoslovnem predmetu uvajanja \u0161tudentk in \u0161tudentov v u\u010diteljski poklic. Poudarek predmeta je na zgodnjem usmerjanju otrok v naravoslovje preko eksperimentov. Zaradi tega poudarka je delo s \u0161tudentkami in \u0161tudenti manj obremenjeno s teorijo. Zdi se mi, da je zaradi \u0161irine in globine znanja delo na gimnaziji zahtevnej\u0161e. Sicer pa se obe deli dopolnjujeta, tako da veliko pedago\u0161kih izku\u0161enj iz srednje \u0161ole prena\u0161am na \u0161tudente in veliko eksperimentalnega znanja s fakultete nazaj na srednjo \u0161olo.<\/p>\n Poznani ste kot odli\u010den mentor naravoslovnim navdu\u0161encem.<\/strong> Dijaki pod va\u0161im mentorstvom dosegajo najvi\u0161je rezultate na dr\u017eavnem nivoju, osvojili so tudi dve bronasti kolajni na olimpijadi (astronomski in naravoslovni). Va\u0161a mentoriranca Hane Brumec in Damjan Dovnik sta raziskovalno nalogo predstavljala celo na ISEF v Dallasu \u2026<\/strong><\/p>\n Na na\u0161i \u0161oli smo uspeli ustvariti zelo dobro okolje za razvoj razli\u010dnih potencialov mladih. Ni zastonj na\u0161e geslo \u0160ola s posluhom, saj naslavljamo zelo razli\u010dne interese mladih. Menim, da nam je v zadnjem \u010dasu to dobro uspelo z vpeljavo izbirnega predmeta interdisciplinarni tematski sklop oz. ITS v \u0161olskem letu 2019\/20. Predmet dijaki izberejo v drugem letniku in z njim nadaljujejo v tretjem. Koordiniram predmet ITS naravoslovje, kjer smo s kolegicami in kolegi ustvarili tim, ki skrbi za to, da se lahko \u010dim ve\u010d dijakinj in dijakov preizkusi v raziskovanju. Cilj je, da v \u010dasu \u0161olanja vsaka dijakinja oz. dijak izbirnega predmeta izvede in javno predstavi eno raziskovalno nalogo. Ker je tega predmeta na urniku po tri ure na teden, smo pridobili veliko \u0161tevilo ur, ko se lahko sistemati\u010dno lotimo mentorskega na\u010dina dela, ki se pomembno razlikuje od npr. dela pri rednih urah fizike. ITS sili dijakinje in dijake, da so zelo aktivni. Dalj \u010dasa se ukvarjajo z naravoslovno temo, ki jo sami izberejo. Nekateri si izberejo bolj biolo\u0161ke teme, drugi kemijske, tretji fizikalne ali astronomske, spet \u010detrti tehni\u010dne ali ekolo\u0161ke. Ker dobi vsak dijak svojega mentorja, smo s tem u\u010ditelji kljub dodatnim uram res precej obremenjeni. Nagrada za to delo so druga\u010den na\u010din dela in druga\u010dni odnosi. Mentorski na\u010din pomeni usmerjanje aktivnosti, odnosi med u\u010diteljem in dijakom pa se spremenijo, saj se zaradi intenzivnej\u0161ega sodelovanja vzpostavi bolj kolegialni odnos. Mnogokrat se zabri\u0161e vloga med tem, kdo se u\u010di in kdo pou\u010duje, saj so izmenjave znanj in izku\u0161enj dvosmerne. V bistvu v tak\u0161nem odnosu pridobita oba in tega se kot u\u010ditelj veselim. Dodaten izziv mi predstavljajo zahtevnej\u0161a vpra\u0161anja, ki jih pri pouku ne obravnavamo. Veseli pa me, ko so raziskave uspe\u0161no izpeljane, \u010de pa so \u0161e dobro sprejete na javnih predstavitvah, je pa to tako za dijaka kot za mentorja dodatna potrditev za dobro delo. Vendar naj poudarim, da bolj kot dober rezultat je pomembnej\u0161a sama raziskovalna izku\u0161nja, ko uspe mlada raziskovalka oz. raziskovalec s svojim znanjem in ob izku\u0161njah mentorja raziskavo pripeljati do konca.<\/p>\n\r\n