{"id":166653,"date":"2023-08-28T08:28:11","date_gmt":"2023-08-28T06:28:11","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=166653"},"modified":"2023-08-27T08:28:44","modified_gmt":"2023-08-27T06:28:44","slug":"majda-in-katja-temnik-iz-zic-zemljo-obdelujeta-po-principih-biodinamicnega-kmetovanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/majda-in-katja-temnik-iz-zic-zemljo-obdelujeta-po-principih-biodinamicnega-kmetovanja\/","title":{"rendered":"Majda in Katja Temnik iz \u017di\u010d zemljo obdelujeta po principih biodinami\u010dnega kmetovanja"},"content":{"rendered":"

Zeli\u0161\u010dni vrt in kmetija Majnika. Majda in Katja Temnik iz \u017di\u010d svojo kmetijo obdelujeta po principih biodinami\u010dnega kmetovanja. Kak\u0161no kmetovanje je to in kako ga lahko uvedemo na svojem vrtu?<\/strong><\/p>\n

\"\"
Katja in Majda Temnik.<\/figcaption><\/figure>\n

Katja Temnik<\/strong> najprej pojasni, da je pridelava na njihovi kmetiji ekolo\u0161ka in biodinami\u010dna. Pri nazivu uporabljajo oba pridevnika, predvsem zato, ker je vsaka biodinami\u010dna kmetija ekolo\u0161ka, ne pa tudi obratno.
\n\u00bb\u010ce poenostavimo: ekolo\u0161ko kmetijstvo zanima zgolj fizi\u010dna raven, predvsem koliko bo koli\u010dinskega pridelka, pa tudi koliko ima hrana dolo\u010denih snovi, mineralov, vitaminov ipd. Medtem ko gre pri biodinamiki za kakovost teh snovi, mineralov, vitaminov \u2026 in za sam vstop v proces nastajanja rastlin, pri katerem sodeluje ves kozmos,\u00ab<\/em> pojasni Katja Temnik.<\/p>\n

To ni hokuspokus<\/strong><\/p>\n

Biodinamika je na\u010din kmetovanja, ki temelji na konceptu \u017eivljenjskih sil. Te sile delujejo v naravi in prina\u0161ajo ravnote\u017eje in zdravljenje. Biodinami\u010dno kmetovanje se ravna po navodilih, ki jih je pred stoletjem podal avstrijski znanstvenik in filozof Rudolf Steiner<\/strong>.
\nBiodinami\u010dne kmete predvsem zanima, kaj hrana sploh pomeni za \u010dloveka, katere \u017eivljenjske sile delujejo (ali pa ne) v njej, ali pri rasti rastlin sodelujejo sile narave in podobno.
\n\u00bb\u017delimo prodreti v same procese nastajanja rastlin in pojavov, pripraviti rastline na to, kar prihaja. In tega ne po\u010dnemo z nikakr\u0161nim misti\u010dnim hokuspokusom, temve\u010d z jasno utemeljenimi pristopi, ki upo\u0161tevajo ritme, sile in procese v naravi, ki segajo tudi nad zgolj fizi\u010dno, \u010dutno zaznavno raven. Gre za naravne zakonitosti, ki jih moramo z opazovanjem najprej \u0161ele odkriti.\u00ab<\/em><\/p>\n

Gibanje lune in planetov<\/strong><\/p>\n

\"\"
Zeli\u0161\u010dni vrt Majnika v \u017di\u010dah.<\/figcaption><\/figure>\n

Pri sajenju in vzgoji rastlin upo\u0161tevajo dnevne, tedenske, mese\u010dne in letne ritme ter gibanje lune in planetov ter uporabljajo biodinami\u010dne preparate, ki skrbijo za koli\u010dino in kakovost pridelave.
\n\u00bbOsnovna tak\u0161na preparata sta gnoj iz roga, s katerim pove\u010damo kaljivost rastlin, ter kremen iz roga, ki izbolj\u0161a zorenje in kakovost rastlin in plodov. Zelo pomemben je tudi kompost. Z njim dose\u017eemo urejeno razgradnjo v njem,\u00ab<\/em> razlo\u017ei Katja. Kompostne preparate naredijo iz zdravilnih rastlin kamilice, rmana, regrata, koprive, hrastovega lubja v dolo\u010denih \u017eivalskih ovojnicah.
\n\u00bbZanimivo je, da potrebujemo zelo majhno koli\u010dino teh preparatov, saj delujejo po zakonitostih delovanja najmanj\u0161ih entitet, podobno kot homeopatija. \u0160e bolj zanimivo pa je to, da gre u\u010dinkovitost oziroma neu\u010dinkovitost teh preparatov z roko v roki z osebnim duhovnim razvojem oziroma nerazvojem \u010dloveka, ki jih uporablja. Vse je povezano.\u00ab<\/em>
\nZ biodinami\u010dno pridelavo tudi o\u017eivljajo od umetnih gnojil in intenzivne pridelave iz\u010drpano zemljo ter s tem ohranjajo biodiverziteto.
\n\u00bbIntenzivno kmetijstvo je uni\u010dilo na tiso\u010de hektarjev rodovitne zemlje po svetu ter skupaj z industrijo privedlo do drasti\u010dnega upada \u0161tevilnih rastlinskih in \u017eivalskih vrst,<\/em>\u00ab opozori.<\/p>\n

Zakaj biodinami\u010dno?<\/strong><\/p>\n

\"\"Prednosti je ogromno, na\u0161teva Katja Temnik: rastline so bolj zdrave. Z u\u017eivanjem biodinami\u010dne hrane ne hranimo zgolj svojega \u017eelodca, temve\u010d se hranimo z \u017eivimi \u017eivljenjskimi silami iz narave, ki hranijo tudi na\u0161o du\u0161evno in duhovno raven, opisuje Katja.
\nZemlja, na kateri rastejo, je vedno bolj rodovitna (za razliko od intenzivnega industrijskega kmetijstva), krepi se biodiverziteta rastlin in \u017eivali. Tako vzgojene rastline so odpornej\u0161e na vedno bolj ekstremne vremenske razmere.
\nNa biodinami\u010dnih povr\u0161inah vlada ve\u010dje ravnovesje, zato je veliko manj te\u017eav s \u0161kodljivci in boleznimi, privar\u010dujemo sredstva, ki jih mora ve\u010dina kmetov porabiti za nakup semen, gnojil, \u0161kropiv, sredstev za zatiranje bolezni in \u0161kodljivcev, veterinarje in drugo.<\/p>\n

Katja Temnik, Zeli\u0161\u010dni vrt Majnika:<\/strong>
\n\"\"\u00bbNajve\u010dje bogastvo biodinamike je v tem, da ne gre za recept, temve\u010d za lasten osebni razvoj posameznika, ki na ta na\u010din sodeluje z naravo, da mu ta da najbolj\u0161e, kar zmore dati \u010dloveku. Zanimivo je, da delovanje biodinami\u010dnih preparatov sledi razvoju tistega, ki jih uporablja \u2013 torej, bolj kot mi razvijamo svoje jasno mi\u0161ljenje in razsodno mo\u010d spoznanja, bolj preparati delujejo na rastline. Zelo zanimivo, kajne? Kmetujemo torej brez umetnih gnojil, \u0161kropiv, brez hibridov, brez plasti\u010dnih folij in te\u017ekih strojev. Za nas so stroji predragi, \u010dlovek pa predragocen, zato razvijamo na kmetiji tudi socialne projekte za najrazli\u010dnej\u0161e dru\u017ebene skupine.\u00ab<\/em>
\n(NK)<\/h4>\n\r\n