Boris Jurak je upokojeni \u0161portni pedagog, ki decembra praznuje svoj 77. rojstni dan. Kljub temu, da v Slovenski Bistrici \u017eivi \u017ee slabih 70 let, to ni edini kraj, na katerega ga ve\u017eejo mo\u010dni spomini: \u00bbRodil sem se v Oplotnici, tam imam pokopane svoje drage. V Slovenski Bistrici pa sem kon\u010dal \u0161olo. Zato sem \u010dustveno vezan na oba kraja enako.\u00ab<\/p>\n
Njegovo \u017eivljenje je \u017ee od nekdaj bilo pestro, polno razli\u010dnih aktivnosti in zaposlitev. Rad je imel nove izzive, tako v slu\u017ebi kot v prostem \u010dasu. Tudi slu\u017ebe je menjaval za tisti \u010das pogosteje kot ostali, \u00bbnaneslo je tako, da sem jih menjal na sedem let,\u00ab pove. Bil je od u\u010ditelja \u0161portne vzgoje pa vse do pomo\u010dnika ravnatelja. Rad se spominja svojih del v \u0161oli, bilo je razgibano: \u00bbJaz sem vlogo pomo\u010dnika ravnatelja igral kar v trenirki. Ni \u0161lo druga\u010de, dve uri v \u0161oli, nato pa kar takoj v telovadnico,\u00ab se nasmeji.<\/p>\n
Boris se rad v spominih vrne na za\u010detke svoje poklicne poti, ko je bil deficit kadra na podro\u010dju \u0161portne vzgojne velik: \u00bbPonujali so mi delo v Oplotnici, na Polskavi, na \u010cre\u0161njevcu, odlo\u010dil pa sem se za Tinje.\u00ab In zakaj prav Tinje? \u00bbBlazno rad imam Pohorje. Ker pa na Tinju ni bilo obveznosti za polni delovni \u010das, sem sprva pou\u010deval \u0161e zemljepis, kasneje pa sem se odlo\u010dil, da bom dopolnjeval obvezo v Slovenski Bistrici.\u00ab Nekaj dni na Pohorju, nekaj v mestu, to ga je veselilo, pravi.<\/p>\n\r\n