{"id":157004,"date":"2022-11-23T08:45:49","date_gmt":"2022-11-23T07:45:49","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=157004"},"modified":"2022-11-23T10:27:06","modified_gmt":"2022-11-23T09:27:06","slug":"gregor-marinsek-odsmucal-z-vrha-himalajskega-sedemtisocaka-ko-prides-na-vrh-si-najprej-vesel-da-ni-treba-naprej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/gregor-marinsek-odsmucal-z-vrha-himalajskega-sedemtisocaka-ko-prides-na-vrh-si-najprej-vesel-da-ni-treba-naprej\/","title":{"rendered":"Gregor Marin\u0161ek odsmu\u010dal z vrha himalajskega sedemtiso\u010daka: “Ko pride\u0161 na vrh, si najprej vesel, da ni treba naprej”"},"content":{"rendered":"

Gregor Marin\u0161ek. Konji\u010danu, ki zadnja leta \u017eivi v Celju, sicer pa je kot \u0161portni pedagog zaposlen na C\u0160OD Gorenje, je uspel izjemen alpinisti\u010den podvig. Ne le da se je v Himalaji med prvimi Slovenci povzpel na sedemtiso\u010daka, z gore je kar odsmu\u010dal. Navdu\u0161en alpinist in turni smu\u010dar, med drugim vodja alpinisti\u010dne \u0161ole in gorski re\u0161evalec, je z bralci NOVIC delil to posebno izku\u0161njo.<\/strong>
\nPogovarjala se je: Nina Krobat<\/strong><\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>Bralci NOVIC vas \u017ee poznajo kot navdu\u0161enega \u0161portnika. Kako pa se je za\u010dela va\u0161a alpinisti\u010dna pot?<\/strong><\/em>
\nV \u010dasu \u0161tudija na Fakulteti za \u0161port. Stojan Burnik, ki je bil tudi vodja tokratne odprave v Himalajo, je bil moj profesor. Med \u0161tudijem sem uspel svojo \u017eeljo, da bi hodil v hribe, uresni\u010diti. V tem \u010dasu se je rodila tudi moja ljubezen do turnega smu\u010danja.<\/p>\n

Za vami je zares velik podvig v Himalaji. Kako dolgo ste na\u010drtovali odpravo?<\/strong><\/em>
\nIdeja za odpravo v Himalajo se je porodila \u017ee v letu 2020, ko smo obele\u017eevali 100. obletnico Univerze v Ljubljani in 60. obletnico Fakultete za \u0161port. Stojan Burnik, ki je bil vodja katedre za gorni\u0161tvo na Fakulteti za \u0161port, je dobil idejo, da bi obletnici obele\u017eili z alpinisti\u010dno odpravo. Zaradi pandemije smo morali odpravo prestaviti na leto\u0161njo jesen.<\/p>\n

Kako ste se pripravljali na ta podvig?<\/strong><\/em>
\nIntenzivne priprave na odpravo v Himalajo so potekale pribli\u017eno pol leta, sicer pa mora alpinist vseskozi vzdr\u017eevati svojo ‘hribovsko kondicijo’, torej telesno pripravljenost. Na\u0161e vodilo je, da smo \u010dim ve\u010d v gorah, v podobnem okolju, kjer bo kasneje sicer na vi\u0161jih vi\u0161inah potekala na\u010drtovana odprava. Tudi pri nas imamo gore s podobno zahtevnimi razmerami, torej z mrazom, snegom in velikimi nadmorskimi razlikami. Treba je biti ve\u0161\u010d gibanja v gorah v zimskih razmerah, to okolje mora biti alpinistu doma\u010de.<\/p>\n

Vendarle pa je v slovenskem visokogorju ve\u010d kisika kot v Himalaji. Kako se pripravite na gibanje tako visoko?<\/strong><\/em>
\nPri nas je to te\u017eko trenirati. Obstajajo sicer neki specifi\u010dni na\u010dini vadbe z zmanj\u0161ano koncentracijo kisika, ki se je nekateri poslu\u017eujejo, drugi ne. Bolj je pomembno, da telo \u010dim bolj aerobno pripravimo na napore, ki nas \u010dakajo.<\/p>\n

————————————————————————————————————–
\nPrvi Slovenci na Himlungu<\/strong>
\nV odpravi, ki je trajala ves oktober, je Konji\u010dan Gregor Marin\u0161ek skupaj s prijatelji osvojil 7.128 metrov visok himalajski vrh Himlung. Fantje so po zbranih podatkih postali prvi Slovenci, ki so se vzpeli na to goro. Konji\u010dan je z gore smu\u010dal vse do baze, okoli 2.300 metrov ni\u017eje. Osem\u010dlansko ekipo so poleg Marin\u0161ka sestavljali vodja Stojan Burnik, Uro\u0161 Cigljar, Bo\u0161tjan De\u010dman, Toma\u017e Erpi\u010d, Viki Gro\u0161elj, Nejc \u0160krablin in Iztok Tomazin<\/strong>.
\n————————————————————————————————————–<\/h4>\n

Oktobra ste s \u010dlani odprave osvojili Himlung, 7.128 metrov visoki himalajski vrh, kjer doslej menda ni stal \u0161e noben Slovenec. Kak\u0161en je ob\u010dutek, ko \u010dlovek stopi na tak vrh?
\n<\/strong><\/em>\"\"<\/a>O tem, da smo prvi Slovenci na tem vrhu, pravzaprav nismo razmi\u0161ljali. To nam je sicer nakazal Viki Gro\u0161elj, ki je velik poznavalec himalajskih vrhov. Kasneje smo brskali med podatki in ugotovili, da to vendarle dr\u017ei.
\nOb\u010dutki so \u2026 Vse skupaj je zelo naporno in zelo dale\u010d, potrebuje\u0161 veliko volje, da sploh pride\u0161 do vrha. Ko pride\u0161 na vrh, si najprej vesel, da ni treba naprej. Potem pa se odprejo neverjetni razgledi. Imeli smo sre\u010do, da je bilo na vrhu lepo vreme. Ob\u010dutki tam so zares lepi, prijetni, pa vendar je bila osvojitev vrha \u0161ele polovica na\u0161e odprave. \u010cakal nas je \u0161e spust, smuka v dolino.<\/p>\n

Kako je potekal sam vzpon? Vreme vam sprva ni bilo najbolj naklonjeno.<\/strong><\/em>
\nV prvem delu, pri dostopu do baze, smo imeli velike te\u017eave z vremenom. Tri dni zapored je mo\u010dno de\u017eevalo, odna\u0161alo je poti in ceste, nekako se je za nami vse podiralo. Del opreme \u0161e ni pri\u0161el do nas v bazo, saj so bile precej\u0161nje te\u017eave s prevozom. Prvi dnevi so bili zares intenzivni, skrbelo nas je, ali bomo sploh dobili opremo, da bomo lahko \u0161li na goro. V okolici baze smo delali aklimatizacijo, za\u010deli smo postavljati tabor 1 in tabor 2, da smo imeli tabora pripravljena za kon\u010dni vzpon na goro.<\/p>\n

Kak\u0161na je pravzaprav razlika med bazo in tabori?<\/strong><\/em>
\n\"\"<\/a>Baza je v visokogorju kot nekak\u0161en dom: tam je tvoj \u0161otor, pa skupni \u0161otor, kjer vsi jemo, tam so kuharji in pomo\u010dniki, ki skrbijo za nas, da dovolj jemo in se hidriramo. Baza nudi vso potrebno udobje, tako da se radi vra\u010damo vanjo. Tabori pa so postavljeni vi\u0161je, na ustreznih razdaljah proti vrhu. So vmesni \u0161otori, postavljeni na varnih mestih, da vzpon poteka v etapah. Na Himlung so na\u010deloma narejeni trije tabori, mi smo uporabili samo dva, saj smo se \u010dutili dovolj mo\u010dne in pripravljene za to. Tabor je v bistvu \u0161otor\u010dek za dve osebi, kjer imamo spalko s podlogo in gorilnik, da si pripravimo tople napitke.<\/p>\n

Kako dolgo je trajal vzpon od baze do vrha?<\/em><\/strong>
\nSam vzpon je potekal tri dni. Prvi dan smo \u0161li od baze do tabora 1, drugi dan do tabora 2, tretji dan proti vrhu in nazaj navzdol. Meni je uspelo, da sem se \u017ee tretji dan vrnil v bazo, medtem ko so prijatelji po\u010dakali v taboru 2 in se do baze vrnili \u010detrti dan.<\/p>\n

Z vrha ste v dolino odsmu\u010dali, vse do baze, ki je na 4.830 metrih. Kak\u0161en je bil spust? Gre vendarle za izjemno nevarno turno smuko.<\/strong><\/em>
\nNe bi rekel, da gre za izjemno nevaren podvig, saj turni smu\u010darji nevarnosti predvidimo vnaprej in se nanje pripravimo. Ne gremo \u010dez mejo, kjer bi lahko pri\u0161lo do nevarnosti ali po\u0161kodb.
\nTa gora je zelo primerna za zelo dobre turne smu\u010darje. Naklonina je dobrih 40 stopinj, vmes \u0161e malo ve\u010d. Za izurjenega smu\u010darja je to naklonina, ki je \u0161e dokaj doma\u010da. V zgornjem delu je bil trdi sneg, ampak ni bilo te\u017eav. Ni\u017eje se je sneg meh\u010dal, na koncu proti bazi je bil \u017ee ‘gnilec’, kot pravimo mehkemu snegu, ko je smu\u010danje \u017ee precej naporno. Vendar spodnji del obenem ni ve\u010d tako strm in je smu\u010danje nekoliko bolj u\u017eiva\u0161ko. Mestoma so bili precej strmi odseki, kjer je bilo treba biti \u0161e bolj previden, tudi med smu\u010danjem po ledeniku, kjer je veliko ledeni\u0161kih razpok. Zbran in pozoren sem moral biti od vrha pa vse do konca.<\/p>\n

Kako dolgo je trajal va\u0161 spust? <\/strong><\/em>
\n\"\"<\/a>Na vrhu Himlunga sem bil ob pol enih popoldne, ob pol sedmih zve\u010der pa \u017ee nazaj v bazi, torej je celoten spust z vmesnimi premori potekal \u0161est ur. V zgornjem delu smo z drugimi \u010dlani odprave smu\u010dali skupaj in na najbolj izpostavljenem delu zelo pazili drug na drugega, nato pa smo vsak v svojem ritmu nadaljevali navzdol. Sam sem se ustavil v taboru 2 in taboru 1, od koder sem poklical v bazo. Okleval sem, ali naj smuko nadaljujem do baze, saj sem vedel, da bo \u017ee \u010dez eno uro tema. Prijazni sosedje v sosednjem \u0161otoru so mi dali nekaj pija\u010de in hrane, tako da sem dobil novih mo\u010di. Prera\u010dunal sem, da bom v bazo prispel ravno ob mraku, in pot nadaljeval.
\nNaj pa poudarim, da pri tem ni \u0161lo samo za spust, saj se je treba na poti v dolino ve\u010dkrat znova povzpeti navzgor. Zelo naporno je bilo na koncu, ko sem \u017ee prismu\u010dal do vi\u0161ine baze in je bilo treba pre\u010diti ledenik. Gre za zelo razbit svet, me\u0161anico kamnov, skal in snega, torej za zelo razgiban teren. To je precej zoprn in naporen del poti, za katerega sem potreboval celo uro.<\/p>\n

Sta bila vzpon in smuka s Himlunga vrhunec va\u0161e dosedanje alpinisti\u010dne kariere ali ste kaj podobnega \u017ee opravili v preteklosti?<\/strong><\/em>
\nKar se ti\u010de smu\u010danja, zagotovo. Sam sem navdu\u0161en turni in alpinisti\u010dni smu\u010dar, toda doslej \u0161e s tako visokih vrhov nisem smu\u010dal. Lani smo s prijatelji smu\u010dali z dveh \u0161tiritiso\u010dakov tukaj v Evropi, kar je bila nekak\u0161na vstopnica za Himalajo. Kar pa se ti\u010de te\u017eavnosti vzpona, sem osvojil tudi \u017ee kak te\u017eji vrh, denimo v Ju\u017eni Ameriki, v Peruju, Argentini.<\/p>\n

Kaj je tisto, kar vas \u017eene na tak\u0161ne odprave?<\/strong><\/em>
\nPredvsem do\u017eivetja in ob\u010dutek pustolov\u0161\u010dine. To, da gre\u0161 v neke neznane kraje, kjer je treba na\u0161tudirati vso logistiko, spoznati pot in razmere, zbrati ogromno informacij in imeti kar nekaj izku\u0161enj, da si sploh pove\u010da\u0161 mo\u017enosti, da pride\u0161 do vrha. Navadno pri tak\u0161nih odpravah do vrha pride le polovica ljudi ali \u0161e manj, zaradi razli\u010dnih vzrokov, denimo vremena, zdravstvenega stanja. Tudi tokrat so se prijatelji, ki so \u0161li na goro za nami, morali obrniti zaradi mraza in vetra.<\/p>\n

Vsekakor je za tovrstne podvige potrebnega precej poguma. <\/strong><\/em>
\n\"\"<\/a>Klju\u010dna je \u017eelja. Takoj naslednji korak je znanje, so izku\u0161nje, ki jih dobi\u0161 v alpinisti\u010dni \u0161oli. Kogar hribi zanimajo, predvsem v zimskih razmerah, naj se nujno udele\u017ei alpinisti\u010dne \u0161ole, kjer dobi vso potrebno znanje. Sam sem in\u0161truktor in vodja alpinisti\u010dne \u0161ole v Plezalnem klubu Rifnik \u0160entjur. V Sloveniji imamo sistem izobra\u017eevanja zelo dobro organiziran, po moje je eden najbolj\u0161ih v Evropi, in bilo bi \u0161koda, \u010de ga ne bi izkoristili. V zadnjem obdobju se namre\u010d pojavlja veliko ljudi, ki hodijo v gore tudi pozimi, sicer z opremo, ki je zdaj postala dostopna, a brez ustreznega znanja. Kot gorski re\u0161evalec vidim veliko nesre\u010d, ki so posledica tega. Znanje je klju\u010dno, to \u017eelim poudariti.<\/p>\n

Kako na va\u0161 podvig gleda dru\u017eina? Verjetno vse do sporo\u010dila, da je spust uspel, niso bili prav mirni.<\/strong><\/em>
\nZagotovo je pri dru\u017eini prisotna skrb, \u010desar se vedno bolj zavedam, zato jo sku\u0161am \u010dim bolj a\u017eurno obve\u0161\u010dati, kaj se dogaja. So pa nekako \u017ee navajeni. \u017dena \u017ee, odkar sva se spoznala, ve, da hodim na odprave. Tudi otroci to vedo. Z novo tehnologijo so kontakti bolj pogosti kot neko\u010d, ko so fantje od\u0161li za tri mesece in so dru\u017eini pisali pisma.<\/p>\n

In kaj sledi? Morda \u017ee na\u010drtujete nove alpinisti\u010dne podvige? <\/strong><\/em>
\nZelo nerad na\u010drtujem toliko vnaprej. Ko za\u010dutim, da je pravi \u010das in da sem pripravljen, ko se stvari poklopijo, grem na odpravo. Tak\u0161ne odprave so povezane z velikimi finan\u010dnimi stro\u0161ki, saj je Himalaja precej draga. No, kolegi iz kluba po vrnitvi v domovino \u017ee delajo na\u010drte, da bi \u0161li \u010dez leto ali dve znova \u2026 Himalaja nas je navdu\u0161ila. Je nekaj posebnega. To, kar prikazujejo filmi in knjige, \u0161e zmeraj dr\u017ei, \u010deprav se tudi tam stvari spreminjajo. V Himalaji je \u0161e ogromno neraziskanih sten in vrhov, ki \u0161e niso dostopni. Novi cilji se vsekakor porajajo.
\n(Foto: Gregor Marin\u0161ek, Iztok Tomazin, Nejc \u0160krablin)<\/p>\n

<\/h4>\n\r\n