Pisatelj, urednik, zalo\u017enik, literat, leto\u0161nji prejemnik Glazerjeve listine, nagrade mesta Maribor za vrhunske dose\u017eke na podro\u010dju kulture. Vse to je Orlando, Bistri\u010dan, ki ima v Mariboru svojo zalo\u017ebo Litera.<\/p>\n
V nadaljevanju objavljamo del pogovora z Bistri\u010danom, ki se spra\u0161uje, kje bi bil danes, \u010de v tema\u010dnih trenutkih otro\u0161tva ne bi iskal tola\u017ebe prav v knjigah.<\/p>\n
Na katero svoje delo ste najbolj ponosni?<\/strong><\/p>\n Prva knjiga, Gosposka, mater si ozka, bi vsekakor lahko bila bolj\u0161a. Vendar sem takrat bil mlad in se mi je precej mudilo, knjigo sem si \u017eelel \u010dim prej prejeti v roke. Zdaj, veliko kasneje, pa vidim, da bi lahko knjigo napravil \u0161e bolj\u0161o. Meni je najljub\u0161a zbirka kratkih zgodb z naslovom\u00a0 Sadovnjak, ki obravnava razli\u010dne like iz socialnega ali dru\u017ebenega dna, tudi posebne\u017ee in ljudi, ki sem jih v resnici poznal. Vsem je skupno, da obti\u010dijo v nekih sanjah o bolj\u0161ih \u010dasih, \u017eivljenje pa gre mimo njih.<\/p>\n Gradivo \u010drpate iz realnega \u017eivljenja?<\/strong><\/p>\n Absolutno, vse tri knjige (Gosposka, mater, si ozka; Tadejev de\u017e ; Sadovnjak) \u00a0so pravzaprav povezane s tistim, kar sem sam do\u017eivel in kar sem sam videl. Ko sem \u0161e pisal, sem spadal med tiste pisatelje, ki v svojo literaturo vna\u0161ajo resni\u010dne ljudi in svoje lastne izku\u0161nje. Tudi sam raje berem tiste knjige, ki so napisane iz lastnih izku\u0161enj.<\/p>\n Ali ste \u017ee kot otok radi brali?<\/strong><\/p>\n Sam sem imel kot majhen fanti\u010d precej te\u017eko otro\u0161tvo. Zame star\u0161i niso skrbeli in sem posledi\u010dno bil ve\u010dinoma po domovih. Edini izhod, ki sem ga videl, kamor sem se lahko umaknil, so bile knjige. V \u0161oli sem bil komajda zadosten. \u0160e danes \u010dudim, kako to, da sem sploh pri\u0161el do diplome. Edino kjer sem sodeloval, je bilo pri pouku sloven\u0161\u010dine, imeli smo namre\u010d profesorja Igorja \u0160krla, ki mi je pogosto v branje posodil kak\u0161no knjigo in potem sva se o prebranem pogovarjala. To me je v tistem \u010dasu re\u0161ilo. Spra\u0161ujem se, kje bi bil danes, \u010de ne bi bilo knjig.<\/p>\n Rojeni niste na \u0160tajerskem, pa vendar pravite, da ste Bistri\u010dan \u2026<\/strong><\/p>\n Iz Jesenic na Gorenjskem sem na \u0160tajersko pri\u0161el v popravni dom, star sem bil 17 let in imel sem narejenih pet razredov osnovne \u0161ole. Res je bilo hudo. Vendar je dom bil zame re\u0161itev v pravem trenutku. Odkar sem pri\u0161el tja, sem za\u010del hoditi naprej po bolj ali manj pravi poti. V Slovenski Bistrici sem \u017ee 20 let, res je, da sem sem pri\u0161el po naklju\u010dju. Rad imam to mesto, naravo imam pred vrati, tu imam prijatelje, tu se super po\u010dutim.<\/p>\n\r\n