{"id":128791,"date":"2020-07-22T19:18:28","date_gmt":"2020-07-22T17:18:28","guid":{"rendered":"https:\/\/novice.si\/page\/?p=128791"},"modified":"2020-07-23T11:29:56","modified_gmt":"2020-07-23T09:29:56","slug":"marko-podkubovsek-svetovljan-ki-verjame-v-lokalno-tradicijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novice.si\/page\/marko-podkubovsek-svetovljan-ki-verjame-v-lokalno-tradicijo\/","title":{"rendered":"Marko Podkubov\u0161ek: Svetovljan, ki verjame v lokalno tradicijo"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Marko Podkubov\u0161ek <\/strong>je vinar iz Lipoglava, ki je vrsto let \u017eivel v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, prideluje vrhunska vina pod blagovno znamko Sanctum.<\/p>\n

Pa za\u010dniva z utrinkom iz va\u0161ega otro\u0161tva. Ko je na Lipoglavu pod doma\u010do lipo va\u0161a mama ob nedeljah postregla okusno kosilo.<\/strong>
\nSpomnim se, kot bi bilo v\u010deraj. To so prijetni spomini. Mama je pripravila tipi\u010dno nedeljsko kosilo z govejo juho, slastnim pra\u017eenim krompirjem, mesom, solato in jabol\u010dnim zavitkom. Jedli smo zunaj, pod lipo, ki stoji \u0161e danes in me vedno znova vra\u010da v \u010das mojih otro\u0161kih let. Na bli\u017enjem hribu smo smu\u010dali. Ko sem imel 12 let, sem \u0161el v Maribor, kjer sem nadaljeval \u0161olanje in kasneje do\u0161tudiral elektrotehniko.
\nIn v \u0161tudentskih letih ste izkusili, kaj pomeni biti la\u010den.<\/strong>
\nNisem imel denarja. Niti za pasulj brez mesa. A sem se zna\u0161el. \u0160el sem v park v bli\u017eini mariborskih ribnikov, nabral \u010dudovito cvetje, ga zvezal v \u0161opek in ga nesel glavni vodji samopostre\u017ene restavracije. Ko sem ji podaril \u0161opek, sem ji rekel, da me spominja na mojo staro mamo. Dosegel sem, kar sem \u017eelel. Dobil sem velik zrezek, prek katerega je nanesla pasulj. In tako sem u\u017eival v obilnem kosilu. (smeh). To anekdoto sem vam povedal, ker \u017eelim poudariti, da v \u017eivljenjskih stiskah \u010dlovek ne sme obupati. Ne. Ravno takrat je potrebno iti v pogon in iskati re\u0161itve.
\nIn kdaj ste zaslu\u017eili svoj prvi denar?<\/strong>
\nKot 18-letnik sem prejel ponudbo iz Dalmacije, da bi opravljal delo turisti\u010dnega vodnika. Skupaj s prijateljem sva prilo\u017enost z veseljem izkoristila in se z motorjem odpravila v Dalmacijo. \u010ceprav nisva imela nikakr\u0161nih izku\u0161enj v turizmu, sva se z delom dokazala, saj so nama naslednje leto ponudili vodenje izpostave takratne najve\u010dje Turisti\u010dne agencije Atlas za obmo\u010dje Makarske, Podgore in Brele. Po opravljeni diplomi pa so me v tej agenciji redno zaposlili v prodajnem oddelku. Delal sem uspe\u0161no, zato so mi kmalu ponudili mesto komercialnega direktorja. In takrat me je poslovna pot prvi\u010d vodila v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. Toda med obiskom New Yorka sem bil sprva nad Ameriko negativno presene\u010den.<\/p>\n

\"\"<\/a>Zakaj?<\/strong>
\n\u0160okiran sem bil, ko je v hotelski sobi iz pipe pritekla rjavo obarvana voda. Ko sem se vrnil z ve\u010derje, sem v kopalnici zagledal \u0161\u010durke. A to \u0161e ni bilo vse. Jezen sem se odpravil na sprehod po mestu, po znameniti 42. ulici, kjer sem sre\u010dal narkomana, ki mi je s srepim pogledom ukazal, naj mu dam 20 dolarjev. Stekel sem na drugo stran ulice, kjer je bil policaj, povedal sem mu, kaj se mi je zgodilo, on pa mi je naveli\u010dano pojasnil, da je to nekaj povsem vsakdanjega. New York me je takrat razo\u010daral. Povsem druga\u010den obraz pa mi je Amerika pokazala dve leti kasneje, ko sem slu\u017ebeno obiskal St. Luis, kjer sem do\u017eivel sr\u010dne in odprte Ameri\u010dane. Takrat sem se zaljubil v Ameriko. In pri 34. letih sem se odlo\u010dil, da \u017eelim v tej de\u017eeli ustvariti lasten posel.
\nIn to vam je uspelo. Kako ste za\u010deli?<\/strong>
\nPrej\u0161nja slu\u017eba v Atlasu mi je omogo\u010dila, da sem v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike spoznal nekaj ljudi. Eden od njih mi je dal prilo\u017enost, da se doka\u017eem v njegovi marketin\u0161ki firmi na podro\u010dju turizma. Ker sem bil uspe\u0161en, sem postal solastnik podjetja. Zastopal sem najve\u010dje svetovne hotelske verige, letalske dru\u017ebe in turisti\u010dne urade v 42. dr\u017eavah sveta. Delal sem predano in s strastjo. Spomnim se, da sem pri\u0161el prvi dan v slu\u017ebo ob petih zjutraj in delovni dan zaklju\u010dil ob enajstih zve\u010der. In tako dan za dnem. Delo je bilo dinami\u010dno, polno izzivov, to mi je odgovarjalo.
\nMed drugim ste spoznali kar nekaj ljudi, ki so ustvarili ogromno premo\u017eenje in \u017eivijo v izjemnem presti\u017eu. Kak\u0161ne so njihove osebnosti?<\/strong>
\nNekateri so povsem preprosti, pristni in prijazni, spet drugi so vzvi\u0161eni, odmaknjeni, kot bi \u017eiveli na nekam drugem planetu.<\/p>\n

(V celoti si intervju preberite v tiskani izdaji NOVIC)<\/em><\/p>\n

Tekst: Barbara Furman Foto: Sw33tpic in Simon Kole\u017enik<\/p>\n\r\n