Grah je ena izmed najbolj priljubljenih zelenjadnic nasploh V\u010dasih so uporabljali le suha zrna, podobno, kot danes jemo fi\u017eol, le\u010do, \u010di\u010derko. \u017de dolga desetletja pa ga u\u017eivamo predvsem mladega. Najbolje je, \u010de ga uporabimo takoj po pobiranju, saj se kmalu, ko strok utrgamo, za\u010dne sladkor v zrnju spreminjati v \u0161krob.<\/p>\n
Setve v marcu bodo dale pridelek \u017ee v maju, aprilske pa v juniju. Kasnej\u0161e setve nimajo smisla, saj grah ne mara vro\u010dine in potrebuje veliko vlage.<\/p>\n
Grah je zelenjava zmernega podnebja in spada zato med tiste prve, ki jih lahko sejemo na vrt \u017ee v marcu. Ker je odporen na nizke temperature, bi ga lahko sejali na prosto pravzaprav \u017ee februarja. Vendar je takrat zemlja \u0161e prevla\u017ena in zato velika mo\u017enost, da seme zgnije. Raje malo po\u010dakajmo, da se zemlja osu\u0161i in segreje in seme bo v takih razmerah hitreje in zagotovo vzklilo.<\/p>\n
Za zgodnej\u0161i pridelek lahko poskusite s setvijo v lon\u010dke. Jogurtovi lon\u010dki bodo ravno prav veliki, da v njih posejemo 5 \u2013 6 zrnc graha. Ne pozabite pred setvijo semena namo\u010diti v zeli\u0161\u010dno kopel. Za setev izberite dan za plod, v skrajni sili bo v redu tudi za cvet. In tako boste marca, namesto, da bi seme \u0161ele sejali, \u017ee posadili kup\u010dke mladega graha. Skupinice po pet rastlin, ki rastejo v lon\u010dku, previdno s celo koreninsko grudo vzamemo iz lon\u010dka in posadimo na gredo. Razdalja med njimi naj bo 40 do 50 cm.<\/p>\n
Nizki grah, ne potrebuje opore. Na gredici klasi\u010dne \u0161irine 120 cm, je prostora za tri vrstice graha. Naredimo brazde. V vrsti naj so semena med seboj oddaljena 3 cm, ali pa posejemo na vsakih 6 cm dve zrni skupaj. Nizki grah sejemo tudi v skupinice in sicer po 5 semen skupaj. Med skupinami naj bo 50 cm razmika.<\/p>\n
Za za\u0161\u010dito pred pti\u010di lahko za kratek \u010das pokrijemo grede z vejami, \u0161e najbolje s smre\u010djem. Vendar bodimo pozorni na vznik, takrat smre\u010dje odstranimo, da ne zavira rasti ne\u017enih rastlinic. Ko zraste grah kak\u0161nih 10 cm, tla okoli njega zastremo z zastirko. Gredo lahko prekrijemo tudi z vrtnarsko kopreno. Pti\u010di ne bodo mogli do zrnc, zaradi vi\u0161je temperature tal pa grah bolj zanesljivo kali in dozoreva dva tedna bolj zgodaj. Ko rastline zrastejo 20 cm, vrtnarsko kopreno odstranimo.<\/p>\n
S semeni graha se zelo rade sladkajo mi\u0161i. Da se tej te\u017eavi izognemo, semena prej nakalimo, saj ta za njih niso ve\u010d zanimiva. Grah potrebuje stalno vla\u017ena tla. In pogosto je prav su\u0161a krivec za skromen pridelek. Zato je zastirka \u0161e kako potrebna, v dalj\u0161em obdobju brez de\u017eja, pa je nujno tudi zalivanje. Da bodo rastline imele dovolj vode, je \u0161e posebej pomembno, ko cvetijo.<\/p>\n
Mlademu grahu bo godilo, \u010de potresemo nanj nekaj lesnega pepela. Pepel bogati tla s kalijem, prav tako pa odganja pol\u017ee, ki jim mlade in ne\u017ene rastlinice \u0161e kako gredo v slast.<\/p>\n
Dobri sosedje graha so: zelje, brokoli, brsti\u010dni ohrovt, ohrovt, cveta\u010da, kitajsko zelje, koleraba, kolerabica, repa, redkvica, \u010drna redkev, zelena, sladki komar\u010dek, blitva,\u00a0bu\u010dke, kumare, jaj\u010devci, krompir, melone, lubenice, sladka koruza, solata, endivija, sladka koruza, \u0161pargelj.<\/p>\n
Slab\u0161e pa bo rasel v bli\u017eini \u010debule, pora, paprike in paradi\u017enika.<\/p>\n
Stroki ne dozorevajo so\u010dasno, zato jih redno pobiramo. Dozoreli stroki, ki jih ne poberemo pravo\u010dasno, niso ve\u010d tako okusni, saj se sladkor za\u010dne spreminjati v \u0161krob. S \u00a0sprotnim pobiranjem vzpodbudimo tudi tvorbo novih cvetov. \u010ce so rastline mokre od de\u017eja, s pobiranjem po\u010dakajmo, saj se v takem vremenu prena\u0161ajo glivi\u010dne bolezni.<\/p>\n\r\n