Še ne tako dolgo nazaj so bile ponekod strehe pokrite s slamo ali podobnim naravnim materialom, nanje so zasajali netresk, katerega korenine in rastlina sama, so ustvarjale debelo zaščitno plast pred neurji in dežjem. Naši predniki so tudi verjeli, da v streho, na kateri raste netresk, strela nikdar ne udari in je ogenj nikoli ne požge. To prepričanje je preživelo še iz časov, ko so naši predniki častili Peruna, boga strele in groma.
Netresk je trajnica z mesnatimi, koničastimi listi, ki zrastejo od 10 do 30 cm visoko in cveti v juliju in avgustu. Cvetovi so čudoviti, saj so v obliki zvezde, rožnati, pri nekaterih pa tudi rdeče vijoličasti. Še danes ga najdemo na kmečkih in drugih vrtovih, ponekod še vedno rase na slamnatih strehah kmečkih poslopij. Rastlina je zelo skromna in vzdrževanje enostavno. Listi netreska, iz katerih lahko iztisnemo sok, imajo zdravilni učinek. Ponekod so netresku rekli tudi ušesnik. Že od davne preteklosti so ga namreč uporabljali za zdravljenje vnetja ušes, saj blaži in odpravlja vnetja ter bolečine v ušesih. Iz svežih netreskovih listov se ob vnetju iztisne sok naravnost v uho. Netresk so uporabljali tudi pri zdravljenju opeklin, za celjenje ran, pri pikih žuželk, v teh primerih so na rane polagali zmečkane liste ali obkladke iz olupljenih netreskovih listov.
