Okus paradižnika je eden najbolj znanih okusov poletja. Čeprav gojenje v rastlinjakih in uvoz omogočata, da paradižnik jemo tudi pozimi, v času, ko na prostem ne bi dozorel, je poletje čas za tisti značilni, zares dober okus paradižnika. Nekaterim je dozorel malo prej, večina Celjanov pa ga je začela trgati v prejšnjem tednu.
Med starejšimi sortami je še vedno izjemno priljubljeno volovsko srce, ki je dobil ime zaradi svoje oblike. Plodovi so mesnati, imajo malo semen in kisline, meso je sladko, zato ga radi uporabljamo tako za solate kot mezge.
Zalivajte tik ob zemlji
S paradižniki so radi križi in tegobe, zato si je za njihovo pridelavo treba vzeti čas in mu nameniti pozornost. Rastline volovskega srca so visoke in potrebujejo oporo.
Znano je pravilo, da ga ne zalivamo po vsej rastlini, ampak le tik ob zemlji, če je le možno sadikam paradižnika naredimo streho. Strokovnjaki svetujejo, naj volovsko srce, če se le da, vedno raste na isti gredi.
Pazite na bolezni
Da bodo plodovi lepi in mesnati, paradižnik redno in pridno zalivajte, pa vendar ne preveč, da se voda ne bo zdrževala in ne boste imeli težav z glivičnimi boleznimi. Še bolje pa je, da že med sajenjem poskrbite za dober koreninski sistem, ki bo črpal vodo iz globine.
Svetujejo, da v zemljo naredite podolgovato luknjo, v katero poležete sadiko in iz nje gleda le vršiček ter vrhnji listi. Korenine s steblom zagrebite v zemljo.
Dovolj prostora
Če paradižnik sadite na gredo, dajte sadikam dovolj prostora, posadite jih okoli meter (ali malo manj) narazen. Lahko pa vmesni prostor namenite solatam, baziliki, kapusnicam, ne pa drugim plodovkam. Paradižnik je treba posejati v notranje prostore že februarja ali marca, saj boste le tako vzgojili kakovostne sadike. Ko je nevarnost za slano mimo, šele sredi maja, jih presadite na prosto, v rastlinjake pa lahko že prej.