Vinogradništvo Pečovnik-Martinus: Martin kot simbol spoštovanja, dobrote in upanja

Jože Pečovnik je vinogradnik z Ritoznoja, ki se je v delo v vinogradu zaljubil že kot otrok. Objavljamo intervju z vinogradnikom, ki pravi, da je vinogradništvo njegov način življenja.

Čemu biti vinar v Ritoznoju?

Pot je našo družino pred mnogimi leti iz Pohorja zanesla v Ritoznoj, kjer počasi, a vztrajno ustvarjamo svojo zgodbo o vinu. Prve vinograde sem posadil leta 1993, pred tem pa sta se z vinogradništvom ljubiteljsko ukvarjala moja starša, pa tudi naš dedek, ki je imel vinograde v Kovači vasi, ampak so mu jih po vojni odvzeli.

Dela je verjetno veliko?

V delo v vinogradu je vpeta cela družina. Že vrsto let s sestro Martino obrezujeva vinograde, ona je moja desna roka in velika podpornica. Ob zelenih delih v vinogradu in trgatvah priskočijo na pomoč tudi drugi člani družine in prijatelji. Zelo sem ponosen na tesni odnos, ki ga gojimo s sestrami in bratom. Veselim se njihovih uspehov (in oni mojih), prav tako pa znamo drug drugega podpreti in si medsebojno pomagati. Tudi svoja otroka vzgajam tako, da bosta znala ceniti kmetijski poklic ter v sebi začutila ljubezen do zemlje, vinske trte in kasneje tudi do vinske kapljice. Že sedaj pomagata, kolikor lahko.

 

Pravite, da nameravate razširiti klet. Čemu?

Trenutno smo v fazi izgradnje predprostora, kakor tudi degustacijskega prostora, saj si želimo našim gostom omogočiti čim boljše doživetje ter optimizirati delo v kleti.

Na kaj v svoji vinogradniški zgodbi ste sami najbolj ponosni?

Osnova vsake dobre vinogradniške zgodbe so trdni temelji in lahko rečem, da z
ženo gradiva najino zgodbo na zaupanju, spoštovanju in družinskih vrednotah.
Mogoče sem najbolj ponosen na to, da je Ivana prepoznala moj zagon in mojo
ljubezen do vinogradov, in se pred 11 leti odločila, da se iz večjega mesta v
Srbiji preseli k nam. Da mestni živ-žav zamenja z neskončnimi griči vinogradov.
Naša klet združuje dva svetova, zelo podobna, vendar hkrati različna, in vsak
izmed naju doda svoj kamenček v mozaik – jaz poskrbim za kletarjenje in
žlahtno kapljico, Ivana pa za okusne domače dobrote in slaščice.

Vaša vina in vinogradništvo nosijo ime Martinus. Kaj predstavlja to ime?

Pomen imena Martinus je večplasten. Latinski naziv Martinus izhaja iz imena Martin – tako je bilo ime mojemu očetu, ki nas je zapustil veliko prezgodaj in tako je ime tudi mojemu sinu.  Ko sva z ženo izvedela, da bova prvič postala starša, in to fantu, je moja žena določila, da bo najin sin Martin, čeprav nikoli ni spoznala mojega očeta. Vedela je, koliko mi je pomenil in kako močno me je njegova izguba v otroštvu zaznamovala, pa tudi utrdila. Občutil sem ponos in z veseljem sprejel njeno odločitev. Takrat ji nisem niti povedal, da v naši družini vnuki dobijo ime po dedku in Martin je sedaj že četrti v naši družini.

Ime se navezuje tudi na svetega Martina. Ko govorimo o njem imamo v glavi podobo vojaka, ki deli plašč z beračem. In prav ta motiv upodablja vrednote, ki naši družini veliko pomenijo: spoštovanje, dobroto in upanje. Po ljudskem izročilu iz mošta nastane vino prav s pomočjo sv. Martina, ki goduje novembra. In ko 11. novembra nazdravimo s kozarcem v roki se zahvalimo za izobilje v življenju – družino, dobre prijatelje, vinsko trto in najboljšo žlahtno kapljico.

Več o vinogradniški družini z Ritoznoja pa si preberite v oktobrski številki Bistriških novic. (A. Sobočan)

Oglas