Vinogradništvo Brumec: “Tistega, kar bi ljudje popili včeraj, ne bodo popili jutri!”

Vinska klet Meum winery. Na kmetiji Brumec v Klokočovniku pri Ločah se z vinogradništvom ukvarja že tretja generacija. Tako težavnih razmer, ki so za vinogradnike in vinarje nastale med epidemijo covida-19, ko so ostali brez večine prihodkov, ne pomnijo.

Na vinorodnih gričih nad Ločami so se že v času žičkih kartuzijanov razprostirali vinogradi. Tradicijo kartuzijanskega obdelovanja trte na tem območju zadnje tri generacije nadaljuje družina Brumec. Vina, ki ji skrbno neguje izkušeni vinar Jurij Brumec, so pred štirimi leti odeli v novo blagovno znamko Meum winery oziroma Moje vino.

30 tisoč buteljk letno

Brumčevi obdelujejo okoli šest hektarjev vinogradov ali nekje 30.000 vinskih trt. “Zasadili smo praktično vse površine, ki so primerne za pridelavo vinske trte, nekaj jih imamo tudi v najemu. Večino predstavljajo rdeče sorte, glavnina je modri pinot, od belih pa chardonnay, sauvignon, sivi pinot,” opiše Jurij Brumec.
Letno napolnijo okoli 30.000 steklenic buteljčnih vin. Čeprav gre za mlado blagovno znamko, se je na trgu že kar dobro prijela. Polovico buteljk prodajo gostincem v hotele in restavracije, preostanek pa domačim in tujim kupcem, tudi v Belgijo, ZDA, Avstrijo in na Slovaško.
Tako je vsaj bilo pred pojavom pandemije covida-19, ki je skoraj popolnoma ustavila prodajo vin. Zaradi okoli 80-odstotnega upada prihodkov so morali tudi načrtovano izgradnjo nove kleti, ki jo potrebujejo zaradi širjenja vinogradov in povečanja pridelave vina, za zdaj opustiti.

Mlade znamke v težjem položaju

Znano je, da zaradi zaprtja gostinstva in turizma vinarji, ki svoja vina pretežno dobavljajo tema panogama, nimajo kje prodati. Zaradi pandemije je skorajda ustavljen tudi izvoz vin, hkrati pa imajo še večje težave mlade blagovne znamke, ki so šele pred kratkim začele iskati svoj prostor pod soncem, opozarja Jurij Brumec. “Težje je tudi zaradi tega, ker je v Sloveniji pridelava vin večja od porabe, zato je že v normalnih časih lansiranje nove blagovne znamke izredno težak in dolgotrajen proces, zaradi krize pa se je ta proces praktično ustavil.”

Klet bo polna

Jurij Brumec

Prihodki, ki jih ustvarjajo v teh dneh, so torej minimalni, vina pa ostajajo v kleteh. “Ne vemo, kaj bomo z njimi. Tistega, kar bi ljudje popili včeraj, namreč ne bodo popili jutri.” Če zorjena vina v kleteh še lahko počakajo kakšno leto dlje, pa to ne velja za mlada, sveža vina, saj jeseni v kleti prihaja nov letnik. Pri Brumčevih, kjer večji poudarek dajejo zorjenim vinom, bo za novi letnik verjetno zmanjkalo prostora. Najbrž bodo morali večjo količino grozdja prodati, če trg z njim ne bo preveč zasičen. “Sreča v tem trenutku je samo ta, da v tem zimskem času nimamo večjih stroškov s pridelavo (škropiva, gorivo ipd.).”

Država naj pokrije vsaj stroške

Brumčevi so maja od države prejeli enkratno denarno pomoč, in sicer 629 evrov po hektarju. To je bilo doslej tudi vse, saj so bili drugi ukrepi, kot je krizna destilacija viškov vin, namenjeni zlasti večjim kletem. Ta znesek jih ne more rešiti pred finančnimi težavami, s katerimi se spopadajo že skoraj leto dni, pa tudi v prihodnje jim (še) ni videti konca.

Kakšno rešitev vidi loški vinar?

“Rešitev bi bila državna podpora, ki bi zajela tudi manjše pridelovalce in bi določala minimalno ceno vina, ki bi pokrivala povprečne pridelovalne stroške. Če se bo država odločila za kakršni-koli ukrep pomoči, naj nam pokrije vsaj stroške pridelave.
Državno neukrepanje že zdaj pelje v opuščanje vinogradov na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji, kar se bo v prihodnje še pospešilo. Vemo namreč, da površine, na katerih raste vinska trta, za drugo kmetijsko rabo niso primerne in ob opuščanju vinogradov se te površine običajno začnejo zaraščati. Ali si to želimo?”


Jurij Brumec, Meum Winery:
“Ocenjujem, da bodo največje težave nastopile po koncu epidemije, saj bodo vinarji po odprtju dejavnosti začeli med sabo tekmovati, kdo bo prodajal po nižji ceni, ker se bodo vsi želeli znebiti viškov v kleteh. To kaže tudi na to, kako smo v tej panogi nepovezani.


(Nina Krobat, lokalni časopis NOVICE)

Oglas