Frešerjeva domačija stoji v Ritoznoju le nekaj metrov stran od cerkve posvečene sv. Marjeti. Prvi zapisi o njihovi domačiji, nekdaj veliki kmetiji, se prvič pojavijo leta 1832. Matjaž Frešer, ki trenutno vodi vinarstvo, pove, da so se večje kmetije v tem območju nekoč imenovale vencelije. Pogosto so tam živeli delavci, gospodarji pa so prebivali v dolini in občasno prišli nadzirat delavce. Tako je bilo vse do druge polovice 20. stoletja, pravi. »Težko je bilo za majhne vinarje, saj so morali delati v korist države, sami niso smeli ne prodajati ne polniti vina v steklenice … Šele okrog leta 1990 so mali vinarji lahko sami začeli polniti in prodajati vino,« se preteklosti spominja Matjaž.
Ali je pridelava vin danes podobna tisti nekoč? »Vinogradništvo danes je vse, kar včasih ni bilo,« v smehu pojasni Matjaž. »Vse se je spremenilo. Včasih se je pilo vino kot presežek dneva oz. večera, danes pa vino predstavlja celotno filozofijo, znanost, specifiko. Ni več tako pomembno zgolj to, da se pije vino, temveč na teži dobivajo predvsem specifike vin – lega, nadmorska višina, sestava tal, postopek predelave in fermentacije ter podobno.«
V delo je pri Frešerjevih vpletena vsa družina. »Cela družina živi od tega in živi za to,« pojasni Matjaž, ki je sicer po izobrazbi gostinec. Njihova vinogradniška dejavnost obsega približno 17 hektarjev vinogradov, letno pa pridelajo okrog 50.000 litrov vina. Vsa njihova vina so ekološka, kar pomeni, da pri delu ne uporabljajo hebricidov, butricidov ali pesticidov. »Vse v nasadih je naravi prijazno. Vsa živa bitja so tam dobrodošla,« pravi Matjaž. V letošnjem letu so na državnem ocenjevanju eko vin osvojili kar dve zlati medalji za vina Sauvignon in Markus ter srebrno medaljo za vino Rumeni muškat. »Ciljev nikoli ne smeš doseči. Vsaka nagrada je potrditev, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Se pa zmeraj da narediti še več in še boljše,« svoje občutke ob priznanjih z nami podelijo Frešerji.
In koliko časa dnevno je treba posvečati vinogradništvu in vinarstvu? “V vinskem vrtu je vedno dela. Vinograd je življenjski vrt. Več kot daš v njega, več dobiš iz njega. Boljša vino kot hočeš imeti, več časa moreš vinu posvetiti. Vsaka malenkost na koncu vpliva na okus in kakovost vina,” odgovarja Matjaž.
Več o vinarstvu na obronkih Pohorja pa v aktualni septembrski številki Bistriških novic. (A. Sobočan)