Blagoslovi. Potekali bodo na veliko soboto že zgodaj dopoldne in del popoldneva.
Kristjani se pripravljajo na največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Velika noč izvira iz judovskega praznika pashe, ki je namenjen spominu na osvoboditev izraelskega ljudstva iz egiptovskega suženjstva. Zgodnji kristjani so sprejeli ta praznik oz. ga prilagodili v počastitev Jezusovega vstajenja.
Simbol velikonočne košarice
Velika sobota prinaša blagoslov velikonočnega ognja in jedil. Do sobotnega blagoslova se pripravlja košarica, v kateri ne smejo manjkati pirhi, pečena ali kuhana šunka, ponekod (zlasti v Prekmurju) tudi klobasa, hren, kruh in potica. Najdemo tudi druge dobrote, saj velja, da naj bi se blagoslovilo vse, kar bodo verniki nato zaužili.
Pirhi. Po tradiciji naj bi bilo v košari pet pirhov rdeče barve, kar simbolizira Jezusove rane, hkrati pa tudi vstajenje in življenje. Lupina predstavlja skale, ki so zapirale Kristusov grob.
Kruh. Tudi ta simbolizira življenje, velja kot opomnik na Kristusove besede o zrnu – da mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je prav tako moral skozi trpljenje in smrt.
Meso. To je podoba telesa Jezusa Kristusa v grobu in vernike spomni na jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.
Potica. Ta naj bi bila okrogla, saj bi tako simbolizirala Jezusovo krono.
Hren. V košari bi morale biti še tri korenine hrena kot simbol žebljev, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ, grenkoba pa naj bi opominjala na Jezusovo trpljenje in njegovo žejo na križu, predvsem po človeški in božji bližini.
Košare so praviloma pletene, prekrite z ročno izdelanimi prti.
Če želite izvedeti, kje in kdaj bodo v Celju potekali blagoslovi, pa brž po aktualno številko Celjana, kjer je podroben razpored.