V Podčetrtku se banka zapira

Februarja 2020 je Nova KBM postala 100-odstotna lastnica Abanke, s 1. septembrom 2020 pa je sledila tudi uradna združitev. Po začetnih združitvenih poslih pa so se že pojavile prve večje spremembe. S 1. februarjem bodo združili poslovalnici Podčetrtek in Rogaška Slatina, kar pomeni, da bančne poslovalnice v Podčetrtku ne bo več, bodo pa komitenti lahko bančne storitve opravili tudi na Pošti.

Abanka d. d. in Nova KBM d. d. sta se s 1. septembrom 2020 uradno združili. Po začetnih združitvenih poslih pa so sedaj na dan že prišle informacije o združitvah posameznih poslovalnic, med drugim se bosta združili poslovalnici Podčetrtek in Rogaška Slatina, kar Podčetrtku prinaša zaprtje poslovalnice, vsi uporabniki pa bodo v primeru potrebe po izključno bančnih storitvah v poslovalnicah morali v Rogaško Slatino. Iz Nove KBM so nam sporočili zakaj so se odločili za takšno odločitev, kaj povzroča čakalne vrste, prav tako pa so  nam pojasnili kaj vse bo možno opraviti na pošti, ali bodo provizije in stroški vseh bančnih opravljenih storitev na pošti enake, kot bi bili na banki. »Na poštah lahko stranke brez nadomestila opravijo gotovinske bančne storitve (dvig in/ali polog gotovine, vpogled v stanje na transakcijskih računih, plačilo položnic), odprejo nov transakcijski račun, sklenejo depozit ali varčevanje, oddajo vlogo za izdajo bančnih kartic, za podaljšanje limita na svojem računu, vlogo za kredit, spremenijo/dodajo pooblaščeno osebo za svoje transakcijske račune in spremenijo obliko svojega transakcijskega računa,« pojasnjujejo. Kar pa se tiče dvigov večjih vsot denarja in menjav valut pa opozarjajo, da je kot na bankah tudi na poštah potrebno večje zneske dvigov gotovine predhodno najaviti. Menjava v tuje valute bo od 1. februarja 2021 v skladu s poslovno odločitvijo Pošte Slovenija možna za 4 valute, in sicer HRK, USD, CAD, CHF. To pomeni, da stranki ne bo potreben obisk poslovalnice v Rogaški Slatini, četudi bo želela dvigniti večjo vsoto gotovine ali zamenjati gotovino v valute, ki so v Sloveniji najbolj povpraševane, saj lahko vse te storitve opravi tudi na pošti v Podčetrtku.

Glede na to, da so bili na omenjeno banko vezani ne samo prebivalci Podčetrtka, ampak tudi prebivalci Kozjega in Bistrice ob Sotli, smo za mnenje o zaprtju banke povprašali župana in županjo.

»Zaprtje nas po enoletnem občasnem zapiranju, kljub odličnim zaposlenim, zaradi omejenega poslovanja niti ni presenetilo. Bolj preseneča sama komunikacija in obveščanje. Glede na lastništvo te banke po tem, ko jo je država prodala v last skladov, ne verjamem, da bo banka s tem imenom in trendom zapiranja vzdržala dolgo. Mislim, da bo kmalu sprememba imena in še kaj. Trenutno lahko sicer prebivalci nujne storitve opravljajo na pošti, imamo tudi manjšo banko v Kmetijski zadrugi Imeno, vsekakor pa se bomo trudili dobiti ustrezno banko, ki bo razumela ljudi na našem območju in goste, ki prihajajo k nam,« je zaprtje komentiral župan Podčetrtka Peter Misja.

Še bolj kritičen je bil župan Bistrice ob Sotli, Franjo Debelak, ki je doživel podobno zgodbo, ko so v Bistrici ob Sotli želeli ukiniti edini bankomat. Ob zaprtju poslovalnice v Podčetrtku je dejal: »Ukinjanje bančnih poslovalnic na podeželskem področju je popolnoma nesprejemljivo. Banke bi se morale naučiti družbeno odgovornega ravnanja, ne pa da gledajo samo na ceno, da morajo biti dobički takšni, da se izplača. Ne samo zaradi pokritja terena, ampak tudi zaradi tega, ker smo ljudje iz svojih žepov plačevali dokapitalizacijo bank, bi morali čutiti to družbeno odgovornost. Jasno, da v vsaki vasi ne more biti banke, mora pa biti bankomat, za katerega smo se mi morali še kako boriti in ga moramo sedaj tudi sami sofinancirati, da ga sploh lahko imamo. Zelo žalosten sem, da se to dogaja. Najprej so se morali naši občani posluževati banke v Kozjem, nato v Podčetrtku, danes pa imamo do prve najbližje banke več kot 20 kilometrov. V Združenju bank Slovenije bi morali razmisliti. Zavedam se, da gre v smer spletnega bančništva, ampak pristop do komitentov, do starejših ljudi je sila pomemben in to je tukaj pozabljeno.«

Tudi županja Kozjega Milenca Krajnc je kritična: »Z ukinitvijo bančnih storitev se siromaši občine in posledično se bo kvaliteta življenja ljudi zmanjšala. Bankam je dobiček temeljni namen, sledijo le profitu. Če tega ni, tudi njih ni, ne glede na potrebe ljudi. Bankam ni mar, kako ljudje živimo na podeželju in na periferiji, ni jim mar kako priti do banke, ki je oddaljena 25 km ali več. Za banke so aktivnosti občin proti zaprtju žal že preteklost, zato bomo občine ponovno stopile skupaj za vzpostavitev bančnih storitev na našem območju.«

Več pa lahko preberete v današnji tiskani izdaji Rogaških novic. (Karmen Cvirn)

Oglas