V kadrovskem podjetju Trgotur pričakujejo, da bodo delodajalci še odpuščali

V velenjskem kadrovskem podjetju Trgotur že 30 let soustvarjajo trg dela. Kot zunanji partner za kadrovsko in pravno področje sodelujejo s številnim podjetji tudi na širšem Celjskem.

V podjetju obenem tudi predlagajo spremembe zakonodaje in sodelujejo pri snovanju le-te, opozarjajo na pomanjkljivosti, nepravilnosti in neskladja na področju kadrovanja.
Njihova strokovna pomoč je zelo pomembna tudi v tem času, ko so v marsikaterem podjetju že znižali število zaposlenih ali pa koristijo različne ukrepe za premagovanje posledic epidemije.
“Ukrepe, ki jih sprejema vlada, spreminjamo v razumljiv jezik,” pravi direktor podjetja Matej Kadliček in poudari, da imajo za delodajalce pripravljenih vsaj 8 različnih možnosti iz delovno pravnega in kadrovskega področja, ki jih lahko uporabijo v tem času, ne le odpoved.
Direktor  za naslednjih šest mesecev kljub temu pričakuje povečanje števila odpovedi. “Prav tako pričakujem, da bodo iskani delavci, ki bodo pripravljeni svoja trenutna znanja in izkušnje uporabljati v drugačnih okoliščinah in delovnih mestih. Prilagoditi se bo treba povpraševanju, potrebam, novim delovnim mestom,” je povedal v daljšem pogovoru za Radio Rogla.
Spodaj pogovor s strokovnjakom za kadrovsko področje objavljamo v celoti.

Kakšne izzive premagujete zdaj, v času epidemije, ki se izteka?

Matej Kadliček.

“Ukrepe, ki jih sprejema vlada, spreminjamo v razumljiv jezik, predvidevamo, kje se lahko zaplete, da zmanjšamo možnosti za neuspeh in delodajalcu svetujemo, kateri ukrep je zanj primeren. Potem ta ukrep tudi izvedemo. Poleg tega pa imamo z delovno pravnega in kadrovskega področja že pripravljene tudi druge možnosti, ki jih delodajalci lahko sedaj uporabijo (vsaj 8 različnih jih je). Ne zgolj odpoved.
Veliko se je zgodilo v teh dveh mesecih. Marsikaj se je že spremenilo – še zdaleč pa ni konec sprememb. Kar dela to situacijo tako posebno, je njena hitrost – praktično iz danes na jutri in njena razsežnost. Dotaknila se je vsega, s čimer imamo ljudje opravka – našega zasebnega življenja, svobode gibanja, zdravstva, vrtcev, šol, trgovin, poslovnega sveta, konec koncev tudi naše psihe.
Vemo, da je uradni konec epidemije konec tega meseca. Ukrepi, ki veljajo sedaj, bodo takrat nehali veljati in začeti bodo veljali novi – iz 3. protikoronskega paketa. Delodajalci moramo biti pozorni na dosledno izvajanje zahtev glede poročanja in obveščanja zavoda za zaposlovanje o čakanju na delo doma in pozivanja zaposlenih nazaj na delo – da ne bomo zaradi nepotrebnih administrativnih napak ostali brez pomoči države ali pa prejeto pomoč morali vračati. Na drugi strani pa upam, da bo država vzpostavila pravilne in učinkovite mehanizme, s katerimi bo pošteno ločila med tistimi, ki so pomoči bili potrebni in tistimi, ki so jo izkoristili.
Delodajalci moramo biti pozorni tudi na spremembe razmer in spremembe trga ter ustrezno prilagoditi poslovanje, tudi finančni del. Z vidika zaposlenih pa moramo biti zelo pozorni na komunikacijo.


Ne smemo pozabiti, da naši zaposleni potrebujejo informacije o svojem podjetju iz svojega podjetja, ne glede na to, kakšne so. Komunicirajmo z njimi. Nič ni slabšega za človeka kot to, da nima pravih informacij. Še tako slaba informacija, če je resnična, iskrena, premišljena, je boljša kot nobena.


Vem, da se delodajalci zavedamo pomembnosti komunikacije in v teh časih jo je potrebno še povečati, zato predlagam, da zberemo informacije in jih karseda razumljivo, na enostaven način povemo svojim zaposlenim.
Na primer: kaj smo se v času od sredine marca do danes naučili, kaj spoznali in kaj smo spremenili. Najpomembnejše pa je, da povemo oziroma pokažemo pot, ki nas čaka od 1.6. dalje. Na voljo je veliko različnih komunikacijskih kanalov – uporabimo jih, da spravimo »naše« informacije do svojih zaposlenih. Najbolje je, če lahko izvedemo zbor zaposlenih, v kolikor to ni mogoče, lahko uporabimo aplikacije kot so Zoom, Teams, Skype ipd. Tisti zaposleni, ki jim ti kanali niso dostopni pa jih lahko pokličemo ali jim pošljemo pisno informacijo domov. Skratka da se, potrebno je in splača se.
Spremljamo spremembe protikoronskih ukrepov (trenutno že 3. paket), jih spreminjamo v razumljiv jezik, predvidevamo kje se lahko zaplete, da minimiziramo možnosti za neuspeh in implementiramo v prakso. Z delovno pravnega in kadrovskega področja imamo že pripravljene ukrepe, ki jih imajo delodajalci na voljo preden se odločijo za ukrep odpuščanja zaposlenih (vsaj kot 8 jih je).”

Kako vidite prihodnost trga dela?

“Negotovo. Polno hitrih preobratov. Zelo nehvaležno je napovedovati, kaj se bo zgodilo. Tudi te epidemije ni nihče napovedal, pa je tu. Čez noč. Vse, kar lahko rečem, je, da se bomo morali v prihodnje soočati z vedno večjimi spremembami v vedno krajšem času. Korona nam je le nastavila ogledalo, da bomo morali v prihodnje v poslovanju upoštevati in ukrepati bistveno hitreje, kot do sedaj.
Glavni snovalec sprememb do sedaj (torej pred epidemijo) so bile spremembe, ki jih je generirala država: sprememba ZDR, spremembe kolektivnih pogodb in spremembe sodne prakse, spremembe načina delovanja inšpektorjev za delo. Te spremembe so v primerjavi z zadnjima dvema mesecema potekale skoraj že smešno počasi. Pripravljale so se mesece in mesece, celo leta. Predlog sprememb, pogajanja, sprejetje in implementacija. Epidemija nas ni vprašala, ali smo pripravljeni. Samo zgodila se je.
Čaka nas vedno več hitrih in korenitih preobratov. Soočali se bomo z vedno večjimi spremembami in za prilagoditev nanje bomo imeli vedno manj časa.


Pozitivno pri tej epidemiji je, da smo spoznali, da so velike spremembe realnost in da smo sposobni v zelo kratkem času implementirati ustrezne spremembe in ukrepati bistveno hitreje, kot smo do sedaj.


V prihodnje pol leta pričakujem povečanje števila odpovedi in bistveno povečanje prehoda zaposlenih med enim in drugim delovnim mestom kar pomeni svetlejšo prihodnost za tiste, ki so pozitivno naravnani k osvajanju novih znanj in spretnosti.”

Kako v podjetju Trgotur pravzaprav soustvarjate trg dela?

“Pri opravljanju dela dnevno prihajamo v stik s primeri, ki so drugačni, netipični in moramo najti rešitev. V 30 letih se jih je nabralo precej in mislim, da so čez naše roke šle že vse mogoče in nemogoče situacije, ki se med delodajalci in zaposlenimi lahko zgodijo.
Če dodam še državo, inšpektorat, sodišča in ostale institucije, je tega ogromno.
Najdemo rešitve za konkretno situacijo in ko je podobnih primerov več, je čas, da predlagamo sistemske spremembe z že izdelanimi konkretnimi rešitvami.
Smo aktivni člani strateškega sveta za kadre, izobraževanje in razvoj trga dela pri Gospodarski zbornici Slovenije, kjer predlagamo spremembe zakonodaje, opozarjamo na pomanjkljivosti, nepravilnosti in neskladja, opozarjamo in predlagamo odpravo nepotrebnih administrativnih ovir ipd.
Sodelovali smo denimo pri razvoju in testiranju aplikacije za elektronsko oddajo vlog za delovno dovoljenje za tujce, ki je ta postopek precej pohitrila in poenostavila.
Ravno v teh dneh mineva 30 let, odkar smo začeli s poslovanjem. Ves ta čas naš fokus ostaja na le dveh področjih: na kadrovskem in delovno pravnem.
V teh 30 letih smo se srečali s praktično že z vsemi mogočimi in nemogočimi situacijami med delodajalcem in zaposlenimi. In državnimi institucijami. Verjamem, da se je ob tem marsikdo spomnil na kakšno svojo konkretno situacijo. Prav zaradi reševanja teh situacij so naše izkušnje in znanje s kadrovskega in delovno pravnega področja pestre in to je tisto kar nas loči od drugih in zaradi česar smo uspešnejši.


Zakone zna marsikdo prebrati, spraviti jih v prakso pa je nekaj drugega – na primer izdelava dokumentacije in vročitev odpovedi varovanim kategorijam delavcev.


Pri opravljanju operativnega kadrovskega dela smo dnevno v stiku z državnimi institucijami in kadar je veliko primerov, se med njimi najdejo tudi takšni, ki niso običajni in je potrebno najti drugačne poti do rešitve. In takrat se spreminjanje začne. Najdemo rešitve za konkretno situacijo in ko je podobnih primerov več, je čas, da predlagamo sistemske spremembe z že izdelanimi konkretnimi rešitvami.
Če smo pred tremi desetletji šele stopali na kadrovsko pot, jo danes tudi sokreiramo s podajo predlogov sprememb delovno pravne zakonodaje in izvedbo v praksi. Aktivno se vključujemo v samo snovanje zakonov in predlagamo rešitve, ki v praksi pri delodajalcih že živijo in predlagamo takšne rešitve, ki bodo delodajalcem kmalu prišle prav.
Danes redno sodelujemo tudi s konzularnimi predstavništvi, smo člani Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev, aktivno prisotni v Združenju za kakovost, člani Obrtne zbornice, sodelujemo z varnostnimi inženirji, zdravniki medicine dela itd.
Kadrovska danes ima povezovalno funkcijo in predstavlja širino našega dela na več nivojih, seveda v prvi vrsti zaposlenih z delodajalci, ne gre pa spregledati povezovanja z oddelkom obračuna plač oziroma računovodstva, vodstvom, strategijo razvoja zaposlenih, varnostnimi ukrepi, še posebej danes, in institucijami na višjem nivoju. Včasih je bilo veliko več neposrednega obiskovanja institucij, ročnega potrjevanja, vpisovanja na roke, danes pa vse to opravljamo bistveno hitreje in učinkoviteje s pomočjo informacijske tehnologije.
Vseskozi je bilo nujno sodelovanje z javnimi institucijami, inšpektorji za delo, sodišči, ZPIZ-om, kar je skozi leta postala razširjen preplet glavnih akterjev na trgu dela.”
(NK)