Uroš Perić: Zame je silvestrovo vsakič, ko sem na odru

Umetnik, ki kljub uspehu v tujini ostaja skromen, je izjemno iskren in čustven, zase pravi, da je mehka ovčka. V nepopularni glasbeni zvrsti vztraja, ker tako čuti njegova črnska duša v podobi Celjana s srbskim temperamentom. Vrhunski interpret, s častnim nazivom slovenski Ray Charles, je posnel 23 albumov, a zvezdništva ne čuti. Ostaja zvest sebi –  svojim čustvom.

Foto: Gregor Katič.

Zadnje čase koncertirate predvsem v tujini. Je tuj oder drugačen od slovenskega?
Oder ne, razlikujejo se poslušalci. Proti jugu so bolj temperamentni, na severu bolj zadržani. Pomembno je, da so na koncu oboji navdušeni. Ko zaprem oči, padem v glasbo in igram, da zadovoljim sebe, zato je vseeno, pred kom igram.

Pravite, da ne delate za denar, pa vseeno, je zaslužek v tujini boljši?
Organizatorji imajo v tujini že v osnovi višje stroške z menoj – letalski prevoz, hotel, vaje … Ceno nastopa prilagodim trgu – tako imam v Franciji drugačno ceno kot v Nemčiji ali Ameriki. Tudi v Sloveniji imam že od začetka lepo ceno.

Kaj pa pogoji, so v tujini boljši?
Predvsem so pristopi različni – danes lahko igram v Kaliningradu, kjer me do odra pripeljejo z limuzino, zame skrbi osebje, imam varnostnike, jutri pa sem v Aranđelovacu in spim v hostlu še s petimi drugimi glasbeniki. Zvezdniški blišč je bil rezerviran za tiste, ki so bili na prvi stopnički – recimo Elvis Presley, Michael Jackson – kamor pa nihče od nas več ne more.

In na kateri stopnici ste vi?
Če jih je deset, sem na tretji, občasno na drugi. Nimam posebnih zahtev, sem skromen, pojem tudi mrzel obrok v kotu garderobe. Edino, kar si danes dovolim je, da odpovem nastop ali ga zavrnem. Na nastopu s Smokyjem Robinsonom, kjer je bilo v dvorani nekaj tisoč ljudi, je bilo vse bolj prestižno, več časa in udobja, ampak na koncu moraš opraviti isto delo.

Sliši se privlačno. Vas je kdaj mikala selitev?
Dvakrat sem dobil zelo konkretni povabili, iz Nemčije in Francije, ampak se nisem odločil. Rad sem v Celju. Tukaj sem domač, nihče me ne smatra za zvezdo, ker skupaj pijemo po oštarijah. Od kar imam sina, pa sploh ne.

Kaj pa dopust?
Prisegam na Dalmacijo. To sta dva najbolj zdrava tedna v letu – takrat ne pijem alkohola. Samo plavam, hodim, se sončim, jem ribe; rad imam mediteransko hrano in jadranska riba je najboljša.

Je bila vaša glasbena pot težja, ker se niste uklonili trendom in delate le, kar čutite?
Zagotovo, a je zato stabilnejša. Z glasbo sem začel pri 27., torej sem bil dovolj zrel, da sem lahko začrtal svojo pot. Seveda sem ob povabilih razmišljal o sprehodih v druge zvrsti, a sem vedno odklonil in ostal zvest sebi.

Kdo Uroša najpogosteje nasmeji, ali je družinski človek in kaj mu pomenijo prazniki, pa tudi koliko je Raya Charlesa, s katerim ga primerjamo, dejansko v njem, preberite v iskrenem intervjuju v sveži številki lokalnega časopisa Celjan.

(Goran Obradović)