Najbrž ni prijeten občutek, ko lastnik po parkirišču zjutraj išče svoje vozilo in se v naglici poskuša spomniti, kje ga je prejšnjega dne pustil, nakar v besu pride do spoznanja, da so mu vozilo očitno ukradli. V zadnjih letih so kraje motornih vozil sicer v upadu. Pol manj jih je kot pred šestimi leti. Pa vendar je iluzorno pričakovati, da bodo tatovi to dejavnost, ki jim prinaša lepe zaslužke, opustili.
Delujejo na široko
V Sloveniji je policija uspela razbiti nekaj skupin, zato je problematika temu primerno manjša. Kaj pa Celje, kjer je pred dvema desetletjema delovala ena takih združb? »Težko rečem, dokler ne dokažemo. Praviloma so organizirani na območju celotne države. Tisti, ki v Celju kradejo Renaulte, jih tudi v Ljubljani, Mariboru in drugod. Male lokalne združbe so lahko organizirane samo za posamezne naloge, kot so pridobivanje podatkov, morebitni odkup ali razstavljanje vozil, morda tudi za njihovo legalizacijo. Največkrat gre za širše organizirano skupino, tudi mednarodnih razsežnosti. Pogosto prihajajo iz nekdanje skupne države, a tudi od drugod, kar ni nič neobičajnega. Sicer pa na območju naše policijske uprave avtomobili najpogosteje izginjajo v Celju, Žalcu in Velenju,« razjasni vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Milan Vogrinec.
Kot roparji in dilerji
Pri smeri potovanja ukradenih vozil ni pravila. Združbe delujejo enako kot roparske ali mamilarske. Člani imajo zelo podobno razdelane naloge. »Pred leti smo imeli opravka s specifično združbo, ki je kradla visoko cenovna vozila, praviloma znamko BMW serije 5 in 6, bili so iz tujine, nastanili so se v hotelih, prevozniki so na avte že čakali, imeli so ljudi, ki so znali odpreti avtomobile in jih spraviti v pogon. Na drugi strani nizko cenovna vozila ukradejo, da bi jih uporabili za nadomestne dele. Trg je dokaj dobro založen. Največji delež prihaja od karamboliranih, nato pa od ukradenih avtomobilov,« pove Vogrinec. Tudi pri nas smo že našli rezervne dele v tujini ukradenih vozil.
Katera vozila so najbolj na udaru in katera so “varna” pred krajo oz. manj zanimiva, preberite v novi številki lokalnega časopisa Celjan.
(Primož Škerl)