Tepanje: “Dejavnost pitanja mladega goveda je v katastrofalnem stanju”

Kmetija Pačnik. Družina Pačnik v Tepanju nadaljuje 100-letno tradicijo kmetovanja. Njihovo govedino jedo širom Evrope, toda pandemija je močno udarila tudi po govedorejcih. Zakaj za meso v trgovini plačujemo več, kmetje pa zanj dobijo manj? In zakaj sploh še vztrajajo?

Predniki družine Pačnik izhajajo iz Skomarja na Pohorju, že vrsto let pa bogato tradicijo kmetovanja nadaljujejo v Tepanju. Zdaj tam kmetuje že tretji rod.
Vladimir Pačnik s svojo družino obdeluje okoli 40 hektarjev kmetijskih površin, v hlevu pa redi nekaj čez 100 glav govejih pitancev. Pridelajo okoli 25 hektarjev koruze letno in nekaj detelje, drugo so travniki. Vsako leto prodajo 100 govejih pitancev. Njihovi prodajni kanali segajo od Italije pa vse do Libanona, določeno število črede pa prodajo tudi domačim klavnicam, opiše Vladimir Pačnik. Zadnje čase po vse nižji ceni.

Kmet dobi premalo
Da je stanje v slovenskem kmetijstvu daleč od rožnatega, so kmetje opozarjali že pred pandemijo, ki pa je njihove težave še poglobila. “Dejavnost pitanja mladega goveda je v katastrofalnem stanju, več nas stane, da govedo vzredimo, kot pa pri prodaji zanje dobimo. Kmetje ostajamo brez vsakršnega dohodka,” opozarja Pačnik.
Kako je torej mogoče, da v trgovini meso kupujemo po vedno višjih cenah, če kmetom zanj odštejejo premalo? Vladimir Pačnik pravi, da je kmetova prodajna bruto cena za kilogram mesa 3,2 evra, medtem ko potrošnik za kilogram mesa v trgovini odšteje tudi do 11 evrov.
“To pomeni, da država z davkom od mesa, ki ga v trgovini prodaja končnemu kupcu, zasluži več kot sam zaslužim s celim govedom, saj nam zaračuna 9,5-odstotni DDV. Kmetijstvo je edina dejavnost, ki je nujno potrebna, in hkrati edina dejavnost, kjer kmetom drugi določajo cene.”

Za bolj pošten odnos
Poleg tega, da za kilogram mesa kmet dobi premalo, so se jim med pandemijo zaprle še večje prodajne poti. Veliki kupci živine s kmetije Pačnik so namreč prav evropski hoteli in restavracije, ki so zdaj zaprti. Tako se v zadnjih mesecih tudi Pačnikovi soočajo z velikim izpadom prihodkov.
Del rešitve za omenjene težave Vladimir Pačnik vidi v bolj poštenem odnosu v mesni verigi. “Od rejca, predelovalne industrije, do trgovca. Nekateri v tej verigi si očitno jemljejo prevelik delež na račun rejca. Vse to pa plača potrošnik.”
Država kmetom sicer pomaga. Tako Pačnikovi pri vzreji pitanca prejmejo 50 evrov pomoči. “V času koronakrize pričakujemo še dodatnih 100 evrov pomoči pri pitancu, ki ga prodamo v klavnico. Upamo, da bo država obljubljeno pomoč izpolnila.”
Vladimir Pačnik je hvaležen za pomoč in podporo Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice, katere člani so že od vsega začetka.


Zakaj še vztrajajo?
Če je situacija tako nevzdržna, zakaj govedorejci sploh še vztrajajo? “Kmetovanje je naša tradicija, v to dejavnost ves čas vlagamo, ne moremo zanemariti svoje zemlje, kljub težkim časom si zagotavljamo, da se bomo že nekako znašli. Vsaka kmetija, ki se zapre, se nikoli več ne odpre,” zaključi Pačnik.


(Nina Krobat)

Oglas