Temnejši je ribez, več zdravilnih lastnosti ima.

Rdeči ribez gojimo v obliki grma, bujne sorte pa lahko poleg grma tudi v obliki špalirja. Rdeči ribez lahko posadimo tudi kot živo mejo. Grme sadimo na razdalji od 250 do 300 cm med vrstami in od 80 do 110 cm v vrsti.  Z globljim sajenjem dosežemo ustrezno razrast grma. Po sajenju grm odrežemo od 10 do 15 cm od tal.

Z ribezovimi grmi imamo največ dela spomladi ob rezi in v času obiranja. Rez je zelo preprosta, saj grme režemo tako, da le odstranimo poškodovane in polomljene veje ter veje, starejše od treh let. Pri ribezu nam največ preglavic povzročajo uši, pegavosti in pepelasta plesen. Vse lahko zatiramo z naravnimi sredstvi ali dovoljenimi kemičnimi sredstvi.

Ribez je sestavljen predvsem iz vode in ogljikovih hidratov. Vsebuje malo sladkorja ter veliko vlaknin. Vsebuje veliko vitamina C, karotenov (iz njih telo tvori vitamin A), vitamin B3, vitamin E in minerale, kot so kalij, kalcij, baker, mangan in železo. Ljudska medicina ga ceni predvsem kot diuretik. Ribez ugodno vpliva na prebavo, povečuje tek, čisti kri. Pospešuje znojenje ter tako znižuje povišano telesno temperaturo.

Ribez krepi človeški imunski sistem  in varuje celice pred škodljivimi prostimi radikali, ki povzročajo poškodbe in staranje. Pospešuje nastajanje hormonov, pomiri razburjene živce, varuje sluznico, spodbuja delovanje srca ter izboljšuje razpoloženje. Na splošno velja pravilo: temnejši je ribez, več zdravilnih lastnosti ima.

Oglas